Ljubljana, 5. 2. 2021 | sporo\u010dila za javnost, govori<\/p>\n
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes nagovoril diplomatski zbor. Upo\u0161tevajo\u010d epidemiolo\u0161ke razmere letos ni bilo mogo\u010de pripraviti tradicionalnega vsakoletnega sprejema za diplomatski zbor, nagovor pa je potekal virtualno.<\/p>\n
Diplomatski zbor sta nagovorila tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Jan\u0161a in Jean-Marie Speich, apostolski nuncij v Sloveniji in doajen diplomatskega zbora, akreditiranega v Sloveniji. Predsednik Pahor in predsednik Jan\u0161a sta se z apostolskim nuncijem sestala v sredo, 3. februarja 2021.<\/p>\n
Predsednik republike je v govoru spregovoril o razmerah v Sloveniji, odnosih s sosednjimi dr\u017eavami, o Evropski uniji, Zahodnem Balkanu, dotaknil se je dvostranskih odnosov s klju\u010dnimi partnericami, multilateralizma in mednarodnega miru ter podnebnih sprememb. Glede razmer v Sloveniji je ocenil, da je Sloveniji v tridesetih letih samostojnosti uspelo razviti trden demokrati\u010dni politi\u010dni sistem in u\u010dinkovito gospodarstvo ter utrditi polo\u017eaj v mednarodni skupnosti. Spomnil je na tradicijo poglobljenega sodelovanja parlamentarnih strank in se zavzel za ve\u010d politi\u010dne enotnosti.<\/p>\n
Predsednik republike je opozoril, da je sedanje desetletje odlo\u010dilno za uresni\u010ditev Pari\u0161kih podnebnih ciljev in da bodo morebitne zamude te\u017eko popravljive. Potrebno je strniti vrste v korist trajnostnega razvoja na\u0161e dr\u017eave, Evropske unije in vsega sveta. Predsednik se je zavzel za u\u010dinkovit multilateralizem in poudaril, da osnovna na\u010dela OZN ostajajo izjemno relevantna.<\/p>\n
Slovenija \u017eeli imeti dobre, urejene in \u010de je le mogo\u010de prijateljske odnose z vsemi dr\u017eavami. ZDA so na\u0161 tesen zaveznik in partner. Predsednik je pozdravil odlo\u010ditev ameri\u0161kega predsednika Bidna o vrnitvi h klju\u010dnim multilateralnim organizacijam in pobudam. V interesu Slovenije je, da neguje dobre odnose tudi z Rusko federacijo in Kitajsko, \u010dlanicama VS OZN.<\/p>\n
Slovenija je in \u017eeli ostati med najbolj povezanimi \u010dlanicami Evropske unije. Sposobnost skupnega odzivanja je klju\u010dna za uspeh pri premagovanju zdravstvene in ekonomske krize ter prehod v trajnostni razvoj. Predsednik je pozval k \u010dimprej\u0161njemu za\u010detku konference o evropski prihodnosti.<\/p>\n
V govoru je predsednik spomnil na pomen evropske perspektive dr\u017eav Zahodnega Balkana in namen, da v Sloveniji gosti vrh voditeljev Brdo \u2013 Brijuni Process ob 10. obletnici te pobude. Podrobneje je spregovoril tudi o negovanju odnosov s sosednjimi dr\u017eavami, ki smo jih lani \u0161e nadgradili, ko je s predsednikoma Italije in Avstrije v resni\u010dno evropskem duhu obele\u017eil ob\u010dutljivi 100. obletnici dogodkov, ki so doslej razdvajali, zdaj pa je \u010dutiti mo\u010d, da nas bodo zbli\u017eevali.<\/p>\n
00:01<\/span><\/p>\n 37:49<\/span><\/p>\n <\/p>\n Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za diplomatski zbor ob pri\u010detku novega leta <\/u>(Velja govorjena beseda!) <\/u><\/p>\n “Spo\u0161tovani doajen diplomatskega zbora, <\/em> Za nami je te\u017eko leto. Pandemija nove koronavirusne bolezni nas je opomnila, kako tesno smo povezani in spoznali smo, da jo bomo premagali le s sodelovanjem in solidarnostjo. <\/em><\/p>\n Soo\u010dili smo se z razdiralno mo\u010djo narave. Po drugi strani sta nas navdu\u0161evala \u010dlove\u010dnost in empatija. <\/em> O razmerah v Sloveniji Slovenija ima vlado, ki ima zadostno politi\u010dno ve\u010dino. Kot marsikje drugje po svetu, je tudi pri nas epidemija vplivala na politi\u010dno stabilnost, ki jo je manj, kot bi si \u017eelel. Moja ocena je, da bi se Slovenija la\u017eje, hitreje in z manj slabe volje med ljudmi, soo\u010dala z epidemijo, \u010de bi bila politika enotnej\u0161a. <\/em><\/p>\n Slovenija ima tridesetletno tradicijo poglobljenega sodelovanja parlamentarnih strank v zahtevnej\u0161ih obdobjih ali za uveljavitev strate\u0161kih ciljev. Zdaj je tak \u010das, upam, da nam bo uspelo. <\/em><\/p>\n Redne volitve bodo \u010dez dobro leto dni. Pred volitvami je potrebno uveljaviti ustavno odlo\u010dbo o spremembi oz. dopolnitvi volilnega sistema. <\/em><\/p>\n Boj z epidemijo in njenimi posledicami je v ospredju delovanja vseh nas. Prva naloga je obvarovati \u017eivljenja in zdravje ljudi in pri tem \u010dim manj omejiti delovanje posameznih sektorjev dru\u017ebe. To nam je ponekje uspelo bolj, drugje manj. Razveseljivi so gospodarski kazalci, ki ka\u017eejo na vitalnost klju\u010dnih stebrov gospodarstva. <\/em><\/p>\n Drugi\u010d<\/em><\/strong><\/p>\n Odnosi s sosednjimi dr\u017eavami \u0160e ve\u010d, odnose z vsemi sosednjimi dr\u017eavami smo lansko leto nadgradili. Nekajkrat sem se sre\u010dal z novim predsednikom Hrva\u0161ke, Milanovi\u0107em, mudil sem se na uradnem obisku na Mad\u017earskem.<\/em><\/p>\n Predvsem pa sem vesel, da smo uspeli v resni\u010dnem evropskem duhu strpnosti, razumevanja in prijateljstva obele\u017eiti dve obletnici; 100 obletnico po\u017eiga Narodnega doma v Trstu in 100. obletnico koro\u0161kega plebiscita. <\/em><\/p>\n Skupaj s predsednikom Mattarello sem se udele\u017eil podpisa dokumenta o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Italiji sto let po tem, ko so ga po\u017egali fa\u0161isti. Skupaj sva se poklonila prvim slovenskim \u017ertvam italijanskega fa\u0161izma in \u017ertvam povojnih pobojev. <\/em><\/p>\n Slovensko italijanski odnosi so resni\u010dno na zgodovinsko visoki ravni. Dodatno jih plemeniti nedavna izbira Nove Gorice, ki bo skupaj z italijansko Gorico kulturna prestolnica Evrope leta 2025. To je \u010dudovita ilustracija skupne prihodnosti v Evropski uniji, ko v sodelovanju in so\u017eitju razli\u010dnih jezikov in kultur nastaja tudi skupna, brezmejna evropska identiteta. <\/em><\/p>\n S predsednikom Republike Avstrije Van der Bellenom sva skupaj domislila, kako obele\u017eiti 100. obletnico koro\u0161kega plebiscita, ki je doslej vedno mo\u010dno razdeljevala ve\u010dinsko nem\u0161ko govore\u010de prebivalstvo in manj\u0161insko slovensko skupnost na avstrijskem Koro\u0161kem. Mislim, da nam je uspelo razumevanja dogodkov izpred 100 let postaviti v evropski kontekst in se usmeriti v prihodnost, v kateri naj prevladata medsebojno spo\u0161tovanje in so\u017eitje.<\/em> Evropska unija Morda nismo bili najbolj zadovoljni s prvimi odzivi na izbruh pandemije, a se je kaj kmalu pokazalo, da se z njo borimo lahko le skupaj in povezani.<\/em><\/p>\n Izjemnega pomena je dogovor o novem ve\u010dletnem finan\u010dnem okviru in skladu za okrevanje, za katerega upam, da bo hitro za\u017eivel. Vse pohvale gredo tudi za napore in dose\u017eke glede razvoja cepiva in usklajenega delovanja pri nakupu le-tega. <\/em><\/p>\n Zelo sem vesel tudi podnebnega dogovora, za katerega upam, da bo v leto\u0161njem letu uspe\u0161no konkretiziran, da bi EU lahko ostala vodilna pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb. <\/em><\/p>\n Manj me veseli odhod Zdru\u017eenega kraljestva iz povezave, a verjamem, da je pred kratkim sklenjeni sporazum o novih odnosih dobra osnova za prihodnje tesno sodelovanje in zavezni\u0161tvo. <\/em><\/p>\n V leto\u0161njem letu pri\u010dakujem zagon konference o evropski prihodnosti. Morda na prvi pogled razprava o evropski prihodnosti ne deluje kot prioriteta v teh zahtevnih \u010dasih. Vendar ravno teme, s katerimi se veliko ukvarjamo, torej kako narediti Evropsko unijo \u0161e bolj u\u010dinkovito in odporno, ter kako graditi na njenih temeljnih vrednotah, kot so demokracija, vladavina prava in \u010dlovekove pravice, terjajo poglobljen razmislek, kje smo v EU in kam \u017eelimo. <\/em><\/p>\n Sam nameravam nadaljevati z rednimi posvetovanji na to temo in obravnavati vsa vpra\u0161anja, ki se bodo zastavljala tudi evropski konferenci. <\/em><\/p>\n Slovenija sodi med najbolj povezane \u010dlanice EU in si mora vedno prizadevati za utrjevanje tega polo\u017eaja. Verjamem v francosko \u2013 nem\u0161ki motor evropske integracije, ki pa mora biti inkluziven in odprt. Izjemno cenim odli\u010dne odnose z obema dr\u017eavama in njunima predsednikoma, Steinmeierjem in Macronom. <\/em><\/p>\n Slovenija ima ve\u010d identitet, saj je tudi srednjeevropska in mediteranska dr\u017eava. Vse to je potrebno razvijati in negovati dvostranske odnose z drugimi \u010dlanicami EU. Lani nam je npr. v premoru med epidemijama uspelo realizirati odli\u010den, v zeleno prihodnost usmerjen, obisk na Slova\u0161kem. V leto\u0161njem letu se veselim \u0161tevilnih sre\u010danj z voditelji \u010dlanic Evropske unije, pa tudi drugih dr\u017eav, kar bomo za\u010deli realizirati takoj, ko bodo razmere to dopu\u0161\u010dale.<\/em><\/p>\n \u010cetrti\u010d<\/em><\/strong><\/p>\n Zahodni Balkan Slovenija iskreno in zavzeto podpira politiko odprtih vrat Evropske unije in globoko ob\u017ealuje, da Republika Severna Makedonija \u0161e ni dobila datuma za za\u010detek pogajanj o \u010dlanstvu v EU. <\/em><\/p>\n \u017delim, da bi med partnericami EU kon\u010dno prevladalo zavedanje, da je \u0161iritev EU v prostor Zahodnega Balkana predvsem geopoliti\u010dno vpra\u0161anje in tu ne sme prihajati do nepotrebnih odlogov. Slovenija bo politiki EU do Zahodnega Balkana posvetila posebno pozornost tudi v \u010dasu predsedovanja, saj namerava gostiti vrh EU \u2013 Zahodni Balkan. Ob tem je seveda potreben velik napor samih dr\u017eav, ki \u017eelijo postati \u010dlanice EU.<\/em><\/p>\n Imamo dobre odnose z vsemi dr\u017eavami v tej regiji, kar nam omogo\u010da, da delujemo kot povezovalec, ki se trudi za utrditev procesov sprave in tesnej\u0161e sodelovanje med posameznimi dr\u017eavami regije. <\/em> Glede dvostranskih odnosov s klju\u010dnimi partnerji Z Rusko federacijo in Kitajsko, \u010dlanicama Varnostnega sveta, \u017eelimo negovati politi\u010dne odnose in krepiti gospodarsko sodelovanje. <\/em><\/p>\n Dobre, urejene, iskrene in \u010de je le mogo\u010de prijateljske odnose \u017eelimo imeti tudi z vsemi drugimi dr\u017eavami po svetu. <\/em> Glede multilateralizma in mednarodnega miru Z gotovostjo lahko trdim, da je dana\u0161nji svet manj predvidljiv in manj varen kot je bil v\u010deraj. Osnovna na\u010dela OZN zato ostajajo izjemno relevantna. Prvo med njimi je privr\u017eenost mirnemu re\u0161evanju vseh sporov. <\/em><\/p>\n Skupaj si moramo prizadevati za krepitev zaupanja, vladavino prava in spo\u0161tovanje temeljnih \u010dlovekovih pravic. U\u010dinkovit multilateralizem je v interesu vseh dr\u017eav, ne glede na njihovo voja\u0161ko, politi\u010dno ali gospodarsko mo\u010d. <\/em><\/p>\n Sedmi\u010d<\/em><\/strong><\/p>\n Podnebne spremembe A zavedanje ni dovolj, potrebna je jasna, osredoto\u010dena in odlo\u010dna aktivnost. Boj s pandemijo Covi-19 je pokazal, da zmoremo. Zmoremo, \u010de zaupamo v znanost in stroko in smo osredoto\u010deni na to, kaj \u017eelimo dose\u010di. Imamo veliko prilo\u017enost, da do COP 26 naredimo velik korak naprej tudi na podro\u010dju podnebnih sprememb.<\/em><\/p>\n \u010cas je, da strnemo vrste v korist trajnostnega razvoja na\u0161e dr\u017eave, Evropske unije in vsega sveta. <\/em><\/p>\n Ob koncu <\/em><\/strong><\/p>\n Pri mojem delu me vodi iskrena \u017eelja po negovanju dobrih odnosov z vsemi dr\u017eavami v na\u0161em delu Evrope in povsod po svetu. <\/em><\/p>\n Slovenija je in bo \u0161e naprej aktivna partnerica v prizadevanjih za mir in sodelovanje ter za to, da bi povsod \u017eiveli varneje in bolje. <\/em> dovolite mi, da se vam ob tej prilo\u017enosti iskreno zahvalim za va\u0161 prispevek h krepitvi sodelovanja med Slovenijo in dr\u017eavami, ki jih predstavljate. To v zdaj\u0161njih razmerah ni lahko, zato \u0161e posebej hvala!<\/em><\/p>\n Prosim vas, da prenesete moje najbolj\u0161e \u017eelje suverenom va\u0161ih dr\u017eav z iskrenim upanjem v krepitev na\u0161ega medsebojnega zaupanja in prijateljstva v korist ljudi, ki jih predstavljamo, in \u0161ir\u0161e mednarodne skupnosti.”<\/em><\/p>\n Besedilo nagovora predsednika vlade in prevod nagovora apostolskega nuncija v Sloveniji objavljamo v nadaljevanju.<\/p>\n <\/p>\n Speech by H.E. the Prime Minister\u00a0<\/strong><\/p>\n Spo\u0161tovani gospod predsednik republike, toplo vas pozdravljam na tem virtualnem novoletnem diplomatskem sprejemu.<\/p>\n Leto, ki je minilo, je bilo leto velike preizku\u0161nje. Vse dr\u017eave sveta so se spopadle s pandemijo in z vsemi razse\u017enostmi njenih posledic \u2013 varnostnimi, ekonomskimi, dru\u017ebenimi in psiholo\u0161kimi. Kriza nam je predo\u010dila na\u0161o ranljivost, pa tudi nemo\u010d kot posameznikov. Tako smo ponovno spoznali dragocenost pripadnosti in nujnost vzajemne odgovornosti. Te vezi gradijo medsebojno zaupanje, ki omogo\u010da sodelovanje. Od njihove trdnosti je odvisna odpornost. Brez sodelovanja in solidarnosti se ni mogo\u010de u\u010dinkovito spopasti z epidemijo ali s katerokoli drugo ve\u010djo krizo. V prvi vrsti velja izpostaviti predanost in po\u017ertvovalnost vseh zdravstvenih in drugih delavcev ter vseh ljudi, ki upo\u0161tevajo ukrepe in razumejo nujnost ukrepov za zajezitev \u0161irjenja oku\u017eb. Ti so bili nenadomestljiva opora prizadevanjem vlade, katere klju\u010dna skrb v teh razmerah je in ostaja varovanje \u017eivljenj in zdravja ter prizadevanje za dobrobit dr\u017eavljanov, za kar smo predlagali \u017ee osmi paket ukrepov odpravljanja posledic epidemije.<\/p>\n Pri spopadanju s pandemijo, iskanju pomo\u010di in re\u0161evanju mnogih problemov pa so se zaupanje, sodelovanje in solidarnost izkazali kot klju\u010dne vrednote in na\u010dela tudi na ravni medsosedskih odnosov med dr\u017eavami in na \u0161ir\u0161i, regionalni ravni. Izku\u0161anja soodvisnosti in medsebojne pomo\u010di ob spopadanju s skupno krizo je utrdila medsosedske in regionalne odnose. To je pomembna izku\u0161nja, ki utrjuje prepri\u010danje v dobrobit sodelovanja in povezovanja.<\/p>\n Pandemija je bila velika preizku\u0161nja tudi za na\u0161o \u0161ir\u0161o domovino, za Evropsko unijo. Po za\u010detnemu \u0161oku so na\u0161e skupne institucije odreagirale s pomembnimi ukrepi in intenzivnost koordinacije prizadevanj dr\u017eav \u010dlanic se je stopnjevala. Sprejetje Ve\u010dletnega finan\u010dnega okvira in Sklada za okrevanje je bila mogo\u010da le zaradi mo\u010dnega medsebojnega razumevanja in solidarnosti. Tudi skupni pristop do financiranja razvoja in proizvodnje cepiv in njihova distribucija med dr\u017eave \u010dlanice po na\u010delu enakosti je rezultat okrepljenega \u010duta medsebojne solidarnosti.<\/p>\n Slovenija je bila dejavna pri iskanju soglasja dr\u017eav \u010dlanic za zgodovinsko odlo\u010ditev o Skladu za okrevanje, prav tako se je dejavno vklju\u010dila v razmislek o nadaljnji krepitvi spo\u0161tovanja na\u010dela vladavine prava v Uniji. Pri iskanju primernih pristopov je poudarjala, da mora spremljanje izvajanja tega na\u010dela potekati pregledno, ob uporabi enotnih meril ter zanesljivih in primerljivih virov, na podlagi pravne presoje ter ob upo\u0161tevanju posebnosti dr\u017eav \u010dlanic in strukturnih ovir vladavini prava, ki so lahko tudi zgodovinsko pogojene.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n Naj izpostavim pomembnost medsosedskih odnosov. Vesel sem, da med nami vladata mo\u010dno razumevanje in solidarnost. Pozdravljam obe simbolni dejanji predsednika Pahorja s predsednikoma Italije in Avstrije. Leto 2020 je bilo zaznamovano z dvema zgodovinskima dogodkoma: vrnitvijo Narodnega doma v Trstu in poklonom predsednikov Italijanske republike in Republike Slovenije pri spomenikih \u017ertvam fa\u0161izma in komunizma ter v sloven\u0161\u010dini izre\u010dene besede opravi\u010dila avstrijskega zveznega predsednika ob 100-letnici koro\u0161kega plebiscita. Z vsemi sosedi \u017eelimo na\u0161e dobre gospodarske odnose nadgraditi z novimi infrastrukturnimi povezavami, ki so nujne za digitalni in zeleni preboj vseh dr\u017eav v Evropski uniji. Z vsemi sosednjimi dr\u017eavami poteka tudi intenziven dialog o aktualnih EU temah ter regionalnih vpra\u0161anjih. Med njimi velja izpostaviti v letu 2020 za\u010deti dialog treh obalnih dr\u017eav o upravljanju Jadrana.<\/p>\n Znotraj Unije smo ve\u010d pozornosti namenili Srednji Evropi, ki je na\u0161e naravno kulturno-zgodovinsko in geografsko okolje. Zlasti z okrepljenim sodelovanjem v pobudi Treh morij ter v novi neformalni skupini petih srednje-evropskih dr\u017eav C5 smo zastavili ambiciozne na\u010drte na podro\u010dju infrastrukturnega sodelovanja, kjer ta del Evropske unije \u0161e zaostaja. Prav tako smo okrepili sodelovanje znotraj druge razse\u017enosti na\u0161e zunanjepoliti\u010dne istovetnosti \u2013 v Sredozemlju.<\/p>\n Ob tem \u017eelim poudariti tudi bilateralne odnose z ZDA. Slovenija je v letu 2020 pre\u0161la od besed k dejanjem. Okrepili smo odnose, vklju\u010dno z izmenjavo obiskov na ravni zunanjih ministrov, ter sodelovanje s sporazumi o sodelovanju na podro\u010dju kibernetske in energetske varnosti. Z za\u010detkom strate\u0161kega dialoga z ZDA smo postavili trdne temelje za nadaljevanje dvostranskega sodelovanja.<\/p>\n Vlada si je prizadevala tudi za uravnote\u017eenost gospodarskih in drugih vitalnih interesov dr\u017eave z nacionalno-varnostnim sistemom in utrjevanjem varnostno- politi\u010dnega polo\u017eaja Slovenije. S tem je sledila tudi ciljem in interesom zaveznikov in partnerjev in koristila dobrim odnosom s sosednjimi dr\u017eavami pri odvra\u010danju gro\u017eenj ter zagotavljanju in krepitvi miru. Tako nikakor ni bilo zanemarjeno podro\u010dje varstva pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami in migrantska problematika. Na obrambno-voja\u0161kem podro\u010dju pa je bil v Dr\u017eavnem zboru sprejet Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026.<\/p>\n Ko se ob za\u010detku leta zaziramo v naloge in izzive, ki so pred nami, nas vse te izku\u0161nje navdajajo z upanjem in zaupanjem, da bomo skupaj, z zdru\u017eenimi mo\u010dmi premagali to krizo. Na izku\u0161njah sodelovanja, utrjevanja medsebojnega zaupanja in solidarnosti bomo gradili na\u0161o politiko v letu 2021. EU in NATO sta za nas sidri globalnega politi\u010dnega Zahoda. \u017delimo prispevati k nadaljnjemu utrjevanju in za\u0161\u010diti njegovih temeljnih vrednot in interesov. To nam bo v leto\u0161njem, ko bomo praznovali 30- letnico razglasitve neodvisnosti, \u0161e toliko bolj v zavesti. Prizadevanja slovenskega naroda za svobodo in neodvisnost so se uspe\u0161no udejanjila v okviru, ki ga je za\u010drtalo in utrdilo evropsko povezovanje. S padcem evropskih komunisti\u010dnih totalitarnih re\u017eimov je postalo mogo\u010de<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n udejanjeneje celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. Ta cilj \u0161e ni udejanjen v celoti in je naloga na\u0161e politi\u010dne generacije.<\/p>\n Na\u0161a osrednja naloga bo predsedovanje Svetu EU v drugi polovici 2021. Ob tem \u017eelim izpostaviti klju\u010dni prioriteti \u2013 pripravljenost in odpornost na krize. Pandemija nas je opozorila, da moramo na EU ravni skupaj oblikovati na\u010dine za hitro in u\u010dinkovito soo\u010danje s krizami in upravljanje z njimi. Prav tako se je izkristalizirala pomembnost odpornosti dru\u017ebenih sistemov, ki so zaradi pospe\u0161ene digitalizacije \u0161e bolj izpostavljeni. Zato bosta izbolj\u0161anje odpornosti in pripravljenosti na pandemije ter izbolj\u0161anje kibernetske odpornosti prioritetnivsebini na\u0161ega predsedovanja Svetu EU. Visoko na na\u0161i agendi bodo tudi dr\u017eave Zahodnega Balkana in udejanjanje njihove evropske perspektive.<\/p>\n Klju\u010dna beseda v prihodnje bo stabilizacija Evropske unije, predvsem njena konsolidacija po Brexitu in Covidu. V teh razmerah sta potrebni konsolidacija in stabilizacija obstoje\u010dega, lizbonskega okvira, in osredoto\u010danje na klju\u010dne teme in izzive, na izbolj\u0161anje u\u010dinkovitosti delovanja Unije na konkretnih podro\u010djih. Notranji trg in Evropska ekonomska in monetarna unija morata biti popolnoma operativna in dolgoro\u010dno stabilna. Na tak na\u010din bosta lahko prispevala k stabilnosti celotne EU. V skladu s pogodbenimi dolo\u010dili si je potrebno prizadevati za \u0161iritev evrskega in Schengenskega obmo\u010dja. V zelo pomembnem smislu Unija ne bo konsolidirana in stabilna, dokler njene zunanje meje ne bodo tudi meje Schengenskega obmo\u010dja.<\/p>\n EU je lahko mo\u010dna in enotna, \u010de v skupnem sodelovanju spo\u0161tujemo subsidiarnost in svobodo evropskih narodov, da na sebi lasten na\u010din, ki je v skladu z njihovo zgodovino, kulturo in dru\u017ebeno specifiko, spo\u0161tujo\u010d vladavino prava, udejanjamo evropska na\u010dela, vrednote in politike. V EU vemo, da se lahko soo\u010dimo z vsako krizo, \u010de ostanemo svobodni, enotni in solidarni.<\/p>\n Spo\u0161tovani,<\/p>\n Naj se na tem mestu iskreno zahvalim za va\u0161e sodelovanje in prizadevanje za krepljenje prijateljskih odnosov dr\u017eav, ki jih predstavljate, s Slovenijo in za pomo\u010d vsem, ki ste nam v \u010dasu pandemske krize kakor koli prisko\u010dili na pomo\u010d. Iskrena hvala za vso solidarnost. Pred nami je leto polno izzivov, izku\u0161nje solidarnosti in sodelovanja pa nas navdajajo s trdnim upanjem, da jim bomo kos. Vsem vam \u017eelim, vam, va\u0161im dr\u017eavam in narodom, ki jih predstavljate, obilo zdravja, sre\u010de in blagostanja in da bi se v leto\u0161njem letu \u0161e utrdile veziprijateljstva, ki nas povezujejo.<\/p>\n <\/p>\n<\/div>\n Govor njegove ekscelence nad\u0161kofa Jeana-Marieja SPEICHA, apostolskega nuncija v Sloveniji in<\/strong> Spo\u0161tovani gospod predsednik Republike Slovenije<\/p>\n (va\u0161a ekscelenca predsednik vlade, kot doajenu diplomatskega zbora, akreditiranemu v Republiki Sloveniji, mi je v veliko \u010dast, da lahko v za\u010detku leto\u0161njega leta 2021 za\u017eelim vse najbolj\u0161e vam, gospod predsednik, slovenski vladi in s tem vsem dr\u017eavljankam in dr\u017eavljanom Slovenije. Leto 2020 je bilo zelo pomembno in nenavadno, zaznamovano s hitrim in neizprosnim \u0161irjenjem bolezni covid-19, ki je Slovenijo in vse \u010dlove\u0161tvo postavilo pred preizku\u0161njo. Pandemija nas je presenetila, poru\u0161ila na\u0161e na\u010drte in nas pahnila v globalno, epohalno krizo brez primere. Sredi tehnolo\u0161ke in mened\u017eerske evforije smo ugotovili, da so vse dr\u017eave ter da smo mi sami dru\u017ebeno in tehni\u010dno nepripravljeni na \u0161irjenje oku\u017ebe: njen vpliv je bilo te\u017eko prepoznati in priznati. Zdaj si prizadevamo omejiti njeno \u0161irjenje, najti re\u0161itve in cepivo. Slovenska vlada se je trudila po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh. Na za\u010detku krize je bila v veliko pomo\u010d pri vra\u010danju tujih dr\u017eavljanov iz Slovenije v njihovo domovino. Nekateri moji kolegi so se konec marca zahvalili slovenskim oblastem, zdravstvenim delavcem in vsem slovenskim dr\u017eavljanom, da so poskrbeli za dr\u017eavljane njihovih dr\u017eav, ki \u017eivijo v Sloveniji, pri \u010demer so dodali, da so za slovenske dr\u017eavljane v svojih dr\u017eavah poskrbeli najbolje, kar so lahko. Bolezen covid-19 nam je dala prilo\u017enost, da vzajemnosti damo nov, \u010dlove\u0161ki obraz.<\/p>\n Spopadamo se z zdravstveno krizo, toda obenem ne smemo pozabiti na obstoje\u010do prehransko krizo. Glede na zadnje poro\u010dilo o stanju prehranske preskrbljenosti in prehrane v svetu, ki so ga lani julija objavile agencije Zdru\u017eenih narodov, delujo\u010de na podro\u010dju prehrane, je bilo podhranjenih skoraj 690 milijonov ljudi, \u0161tevilo pa \u0161e nara\u0161\u010da. Vzrokov je ve\u010d in so deloma odvisni od neenakomerne porazdelitve zemeljskih dobrin. Mednje sodijo tudi pomanjkanje nalo\u017eb v kmetijstvo, pove\u010danje izgub hrane in odpadkov ter \u0161irjenje konfliktov na razli\u010dnih obmo\u010djih na\u0161ega planeta. Vse to \u0161e poslab\u0161ujejo podnebne spremembe, ki so \u0161e posebej prizadele male pode\u017eelske pridelovalce ne samo v oddaljenih dr\u017eavah, ampak tudi v vsaki od na\u0161ih dr\u017eav, in ogro\u017eenost biotske raznovrstnosti, zaradi \u010desar je \u010dlove\u0161tvo izpostavljeno naravnim nesre\u010dam, tako da lahko govorimo o svetovni okoljski krizi.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n Poleg tega sta tu \u0161e gospodarska in dru\u017ebena kriza po pandemiji koronavirusa. Pandemija ima \u0161e naprej pomembne gospodarske posledice s precej\u0161njimi u\u010dinki na trg dela. Razkrila in pove\u010dala je mnoge ranljivosti in krivice. Ko gre za vpliv na zdravje, virus ne dela razlik. \u0160tevilne dru\u017eine v Sloveniji in v drugih dr\u017eavah so ogro\u017eene zaradi gospodarske nestabilnosti ter dru\u017ebenih in psiholo\u0161kih te\u017eav. V na\u0161i dru\u017ebi je dru\u017eina prostor, kjer skrbimo drug za drugega; daje nam upanje in nudi varnost. Leta 2021 bo veliko dru\u017ein potrebovalo na\u0161o pomo\u010d in pripravljeni moramo biti pomagati. V svetudela so najhuje in najbolj kruto prizadeti tisti, ki so v najbolj neugodnem polo\u017eaju in najbolj ranljivi. Vlade in politi\u010dne stranke so primorane najti konkretne re\u0161itve in opustiti baha\u0161ko tekmovalnost, ki izvira iz nekega drugega \u010dasa.<\/p>\n Med zdaj\u0161njo pandemijo so bile dr\u017eavne meje zaprte, iskali smo re\u0161itve na dr\u017eavni in svetovni ravni kot odgovor na vpra\u0161anje, kako naprej. V teh te\u017ekih okoli\u0161\u010dinah je diplomatski zbor z zadovoljstvom ugotovil, da se je slovenska diplomacija uspe\u0161no spoprijela s temi izzivi ter dobiva nov in zelo zanimiv zagon. Zdi se, da je slovenska diplomacija vidna povsod. Diplomatski zbor pozdravlja prizadevanja za spodbujanje stikov in dialoga s sosednjimi dr\u017eavami ter za poglabljanje odnosov z neevropskimi dr\u017eavami, na primer Latinske Amerike in Afrike, s sodelovanjem na \u0161tevilnih ve\u010dstranskih sre\u010danjih. Diplomatski zbor se je seznanil z \u017eeljo Slovenije, da bi jo obravnavali kot odgovorno zaveznico in konstruktivnega partnerja. Diplomatski zbor \u017eeli, da Slovenija \u0161e naprej poglablja dvostranske in ve\u010dstranske odnose, ki bogatijo legitimne dr\u017eavne interese in prispevajo k razvoju mednarodne skupnosti, ki spodbuja mir, spokojnost in svobodo. Diplomatski zbor z zadovoljstvom ugotavlja, da Slovenija praznuje dan slovenske diplomacije na dan, ko obele\u017euje v\u010dlanitev v Organizacijo zdru\u017eenih narodov. Slovenija je s tem vstopila v svet diplomacije, nato pa v sorazmerno kratkem \u010dasu postala \u010dlanica EU in NATO ter nekaj let kasneje \u010dlanica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).<\/p>\n Leto\u0161nje leto bo za Slovenijo pomembno: praznovanje in obele\u017eitev 30. obletnice plebiscita, ki je bil pomembna prelomnica na poti k neodvisnosti dr\u017eave. Diplomatski zbor bo z veseljem del tega pomembnega dogodka v \u017eivljenju va\u0161e dr\u017eave. Proslave bodo letos seveda potekale tudi na ravni Evropske unije ter v dr\u017eavah, ki so nastale po razpadu Jugoslavije in ki jih s Slovenijo ve\u017eejo \u0161tevilna skupna prizadevanja. Spodbujanje sprave in povezanosti je dobro. Slovenija je postala vzor demokracije in blaginje. V drugi polovici leto\u0161njega leta bo va\u0161a dr\u017eava \u017ee drugi\u010d predsedovala Svetu EU. Prvi\u010d, leta<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n 2008, je bila uspe\u0161na. Diplomatski zbor se zelo veseli slovenskih predlogov in prednostnih nalog. Pandemija je prinesla nujno potrebo po enotnosti med narodi, politi\u010dnimi strankami in dr\u017eavljani. Vsi smo se morali nau\u010diti dati politi\u010dne razlike na stran in stopiti skupaj pri za\u0161\u010diti \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj. Upajmo, da bo ta duh pre\u017eivel in da se bomo skupaj spoprijeli z drugimi izzivi tretjega desetletja tega stoletja.<\/p>\n Dovolite mi, gospod predsednik, da ob koncu \u010destitam Sloveniji za dvojno zmago v kolesarstvu, ko smo lahko prvi\u010d sli\u0161ali slovensko himno na Elizejskih poljanah, in za velike kajaka\u0161ke in smu\u010darske dose\u017eke, ter da poudarim, da ste Slovenci \u0161portni narod. Iskreno upamo, da bodo slovenske \u0161portnice in \u0161portniki poskrbeli, da bo ugled dr\u017eave \u0161e naprej velik in da ne bodo samo uspe\u0161no tekmovali, ampak bodo tudi dobre ambasadorke in ambasadorji vrednot, ki jih prina\u0161ajo prihodnje prelo\u017eene olimpijske igre. Da bo seznam popoln, je treba omeniti \u0161e eno podro\u010dje: gastronomijo. Po izdaji prvega vodnika Gault in Millau, posve\u010denega Sloveniji, leta 2019 je Michelinov vodnik izrazil priznanje slovenski gastronomiji leta 2020, s tem ko je podelil eni restavraciji dve zvezdici in petim eno zvezdico. Ker je gastronomija do\u017eivela eno najte\u017ejih let v svoji zgodovini, so te zgodbe o uspehu \u017earek upanja za okrevanje leta 2021.<\/p>\n Gospod predsednik, v imenu diplomatskega zbora, akreditiranega v Republiki Sloveniji, vam ob novem letu znova izrekam najbolj\u0161e \u017eelje za blaginjo nas vseh. Naj leto\u0161nje leto 2021 dr\u017eavljankam in dr\u017eavljanom Slovenije prinese spravo in mir, blaginjo in sre\u010do ter okrepi prijateljske vezi, ki povezujejo na\u0161e raznolike dr\u017eave. Hvala.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\nekscelence, <\/em>
\n
\nprisr\u010dno vas pozdravljam na novoletnem sprejemu, ki ga prvi\u010d \u2013 epidemiolo\u0161kim razmeram primerno \u2013 gostim virtualno. <\/em><\/p>\n
\nBolj kot kadarkoli doslej vemo, da je Svet en sam in da moramo zanj skrbeti s skupnimi mo\u010dmi \u2013 v dobrobit vseh nas in na\u0161ih otrok. <\/em>
\n
\nEkscelence, <\/em>
\npo obi\u010daju se bom kratko opredelil do najpomembnej\u0161ih tem. <\/em>
\n
\n<\/em>Prvi\u010d<\/em><\/strong><\/p>\n
\nSlovenija bo letos obele\u017eila tridesetletnico razglasitve neodvisnosti. V teh treh desetletjih nam je uspelo razviti trden demokrati\u010dni politi\u010dni sistem. Razvili smo u\u010dinkovito gospodarstvo in utrdili svoj mednarodni polo\u017eaj.<\/em><\/p>\n
\nPonosen sem na odli\u010dne odnose, ki jih gojimo s sosednjimi dr\u017eavami. Imamo re\u0161ena tako reko\u010d vsa dvostranska vpra\u0161anja – tudi s Hrva\u0161ko, za katero verjamem, da bo prej ko slej dose\u017een dogovor o izvr\u0161itvi razsodbe Arbitra\u017enega sodi\u0161\u010da o meji med dr\u017eavama.<\/em><\/p>\n
\n
\n<\/em>Tretji\u010d<\/em><\/strong><\/p>\n
\nEvropska unija je bila in je \u0161e pred veliki preizku\u0161njami. <\/em><\/p>\n
\nEna od najpomembnej\u0161ih oblik sodelovanja dr\u017eav v regiji je pobuda Brdo-Brijuni Process, ki jo vodim skupaj s hrva\u0161kim predsednikom. Ob deseti obletnici sem na\u010drtoval posebno sre\u010danje in me iskreno veseli velik interes vseh voditeljev, da bi se ga udele\u017eil. \u017dal nam je pandemija Covid-19 to prepre\u010dila. Upam, da nam bodo razmere \u010dim prej naklonjene in bomo lahko v Sloveniji priredili vrh Brdo \u2013 Brijuni Process. Gre za pomembno platformo sodelovanja na najvi\u0161ji politi\u010dni ravni, ki krepi zaupanje med dr\u017eavami in pomaga k ve\u010dji vidnosti Zahodnega Balkana.<\/em><\/p>\n
\n
\n<\/em>Peti\u010d<\/em><\/strong><\/p>\n
\nIskreno me veseli, da smo v odnosih z Zdru\u017eenimi dr\u017eavami Amerike naredili pomemben korak naprej. Zdru\u017eene dr\u017eave so na\u0161 tesni zaveznik in partner, s katerim \u017eelimo na\u0161e odnose \u0161e nadgrajevati. Veselim se sodelovanja s predsednikom Bidenom. Pozdravljam njegovo odlo\u010ditev o vrnitvi k Pari\u0161kemu podnebnemu sporazumu, k Svetovni zdravstveni organizaciji in drugim klju\u010dnim multilateralnim pobudam in organizacijam. Izra\u017eam upanje, da se bo poglobilo evropsko ameri\u0161ko sodelovanje in zavezni\u0161tvo. <\/em><\/p>\n
\n
\n<\/em>\u0160esti\u010d<\/em><\/strong><\/p>\n
\nLansko leto samo obele\u017eili 75. obletnico Organizacije zdru\u017eenih narodov. Po eni strani je bila ta obletnica v senci pandemije, ki je onemogo\u010dila sre\u010danja na vrhu v New Yorku. Po drugi strani nas je ravno pandemija opomnila, kako pomembno je multilateralno sodelovanje in kako pomembno vlogo imajo mednarodne organizacije. <\/em><\/p>\n
\nMislim, da se \u010dedalje bolj zavedamo gro\u017enje, ki jo mednarodnemu miru, varnosti in razvoju predstavljajo podnebne spremembe. <\/em><\/p>\n
\nPrav je, da vsak po svojih mo\u010deh prispeva k spopadanju z izzivi, ki jih prina\u0161ajo podnebne spremembe, tako v na\u0161ih lastnih dr\u017eavah kot v mednarodnem okviru. <\/em>
\n
\nMoj, pred dobrim letom oblikovani Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko, sestavljen in vrhunskih strokovnjakov, mi pomaga pri oblikovanju tehtnih priporo\u010dil vladi in dr\u017eavnemu zboru. Najbolj pomembno spoznanje je, da je za uresni\u010ditev Pari\u0161kih podnebnih ciljev na dr\u017eavni in globalni ravni odlo\u010dilno to desetletje. Morebitne zamude bodo te\u017eko popravljive. <\/em><\/p>\n
\n
\nEkscelence, <\/em><\/p>\n
\nSpo\u0161tovani apostolski nuncij, doajen diplomatskega zbora, Spo\u0161tovane ekscelence,<\/p>\n
\ndoajena diplomatskega zbora, akreditiranega v Sloveniji, ob vo\u0161\u010dilu<\/strong>
\nnjegovi ekscelenci Borutu PAHORJU, predsedniku Republike Slovenije, ob novem letu 2021<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\nva\u0161a ekscelenca minister za zunanje zadeve, spo\u0161tovani \u010dlani vlade,
\ndragi kolegi, \u010dlani diplomatskega zbora, spo\u0161tovane gospe in gospodje),<\/p>\n