{"id":8729,"date":"2021-12-23T17:56:48","date_gmt":"2021-12-23T15:56:48","guid":{"rendered":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/?post_type=news&p=8729"},"modified":"2026-08-11T15:59:05","modified_gmt":"2026-08-11T13:59:05","slug":"princ-windisch-graetz-na-30-obletnici-neodvisnosti","status":"publish","type":"news","link":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/sl\/novice\/princ-windisch-graetz-na-30-obletnici-neodvisnosti\/","title":{"rendered":"Princ Windisch-Graetz na 30. obletnici neodvisnosti"},"featured_media":0,"menu_order":0,"template":"","class_list":["post-8729","news","type-news","status-publish","hentry"],"acf":{"hidden_news":"no","evidence":"yes","focus_on":"no","breaking":"yes","news_cover":{"id":8727,"url":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/wp-content\/uploads\/sites\/10\/2021\/12\/EB505E57-17C3-4E6F-9C5A-ADD8F12617C9-768x1024-1.jpeg"},"news_content":"
\n
\n

Certo \u2014 ecco la traduzione completa in sloveno del testo allegato.<\/p>\n

Predsednik vlade Janez Jan\u0161a kot slavnostni govornik na osrednji dr\u017eavni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti<\/h1>\n

23. 12. 2021<\/strong><\/p>\n

Danes se je predsednik vlade Janez Jan\u0161a udele\u017eil slavnostne seje Dr\u017eavnega zbora in osrednje dr\u017eavne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra. Osrednje dr\u017eavne proslave v Cankarjevem domu se je udele\u017eil kot slavnostni govornik skupaj s soprogo Ur\u0161ko Ba\u010dovnik Jan\u0161a.<\/p>\n

V nadaljevanju objavljamo prepis nagovora predsednika vlade Janeza Jan\u0161e na osrednji dr\u017eavni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Velja govorjena beseda.<\/p>\n

\u00bbSpo\u0161tovane gospe in gospodje,<\/em><\/p>\n

prazni\u010dni \u010das je pred nami. Vendar se zdi, da smo sredi izredne krize, ki nam ne dopu\u0161\u010da ni\u010desar drugega kot vrtenje v krogu, brez izhoda in brez re\u0161itev. Ali smo po treh desetletjih res postali odmaknjena dolina solz, sporov in razprtij? Ali pa so nam tak\u0161no samopodobo v veliki meri vsilili povr\u0161ni doma\u010di oblikovalci javnega mnenja? Samopodobo, ki izkori\u0161\u010da nekatere globoko zakoreninjene vzorce manjvrednosti, ki so nam bili kot narodu skozi stoletja vsiljevani iz razli\u010dnih prestolnic ve\u010dnacionalnih dr\u017eav, pod oblastjo katerih so \u017eiveli Slovenci? Verjeli smo, da smo s tak\u0161nim la\u017enim ob\u010dutkom drugorazrednosti dokon\u010dno opravili pred tremi desetletji, a se moramo z njim \u017eal \u0161e vedno soo\u010dati. Kot da smo pozabili temeljno sporo\u010dilo plebiscita: \u010de \u017eelimo, da nas priznajo drugi, moramo najprej priznati sami sebe!<\/em><\/p>\n

Vse to odpira logi\u010dno vpra\u0161anje: ali nas tudi drugi danes vidijo kot kup nesre\u010de in dolino solz?<\/em><\/p>\n

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo \u010dasa, ko smo kot narod edinkrat v svoji zgodovini pogumno vzeli svojo usodo v svoje roke. Na plebiscitu, enotno in na najbolj demokrati\u010den na\u010din, ki ga pozna sodobna civilizacija. Nato pa smo svojo odlo\u010ditev kljub vsem oviram tudi uspe\u0161no uresni\u010dili.<\/em><\/p>\n

Slovenska osamosvojitev je bila inovacija, nekaj posebnega. Kolikor vemo, noben drug narod v zgodovini ni pridobil samostojnosti, se ubranil pred agresijo in se postavil na lastne noge na povsem enak na\u010din, kot smo to storili mi. Pridobitev samostojnosti s plebiscitom kot temeljnim in osrednjim politi\u010dnim dejanjem ter uspe\u0161na obramba nove dr\u017eave sta bili edinstveni, izvirni in posebni \u2013 nekaj, kar dotlej ni bilo izvedeno na podoben na\u010din. Kot je v Polj\u010dah napovedal dr. Jo\u017ee Pu\u010dnik, je bilo to veliko presene\u010denje, zlasti v svoji kon\u010dni izvedbi, in prav zato uspe\u0161no kljub izjemno neugodnemu razmerju sil, ki je bilo usmerjeno proti nam. Tako znotraj nekdanje Socialisti\u010dne federativne republike Jugoslavije kot v Evropi in po svetu. Nih\u010de ni verjel v na\u0161 uspeh, vendar smo vztrajali in uspeli. Vedeli smo, da moramo najprej priznati sami sebe in da bodo drugi sledili.<\/em><\/p>\n

Vztrajali smo in \u010das nam je dal prav. Uspe\u0161nej\u0161i smo od vseh dr\u017eav, ki so nastale na obmo\u010dju nekdanje Socialisti\u010dne federativne republike Jugoslavije. Slovenija je danes med desetimi najvarnej\u0161imi dr\u017eavami na svetu, varnost pa je ena temeljnih \u010dlovekovih dobrin. Smo sedma najbolj zelena in deveta najbolj trajnostna dr\u017eava na svetu. Lonely Planet je Slovenijo uvrstil na peto mesto med najbolj priporo\u010dljivimi turisti\u010dnimi destinacijami za obisk v letu 2022. Leta 2020 je bila Slovenija po kazalniku star\u0161evskega varstva in pred\u0161olske oskrbe uvr\u0161\u010dena na osmo mesto na svetu. Poleg tega je Slovenija deseta na UNICEF-ovem indeksu blaginje otrok.<\/em><\/p>\n

Od leta 2004 se lahko primerjamo tudi s partnerji v Evropski uniji. Letos je bila Slovenija glede na \u0161tevilo prebivalcev najuspe\u0161nej\u0161a dr\u017eava EU na podro\u010dju \u0161porta. To je marsikoga presenetilo, mi pa smo na svoje \u0161portnike izjemno ponosni. Slovenija se uvr\u0161\u010da med tri dr\u017eave EU z najve\u010djim dele\u017eem \u0161tudentov v starostni skupini od 20 do 24 let. Od osamosvojitve smo postali bolj egalitarna dru\u017eba, kot smo bili v \u010dasu enopartijskega sistema. Po dohodkovni enakosti smo na drugem mestu v EU. Poleg tega ima Slovenija tretje najni\u017eje tveganje rev\u0161\u010dine ali socialne izklju\u010denosti v EU. Leta 2020 je tveganje rev\u0161\u010dine in socialne izklju\u010denosti otrok v Sloveniji zna\u0161alo 12 odstotkov; \u010deprav je vsak odstotek preve\u010d, je to najni\u017eji dele\u017e v EU. Povpre\u010dje EU zna\u0161a 24 odstotkov.<\/em><\/p>\n

Slovenija ima \u010detrti najni\u017eji dele\u017e gospodinjstev v EU, ki si ne morejo privo\u0161\u010diti ustreznega ogrevanja doma. Prav tako ima sedmo najmanj\u0161o razliko v zaposlenosti med spoloma. Slovenija je vodilna v EU pri vklju\u010devanju ljudi v programe aktivne politike zaposlovanja. Ima tudi najve\u010dji dele\u017e zaposlenih mater v Evropski uniji. Ta podatek skozi surovo statistiko poka\u017ee, kdo v Sloveniji nosi najve\u010dje breme vsakdanjega \u017eivljenja in hkrati opravlja dve slu\u017ebi. Predvsem zaposlene matere. Njihovo dodatno in ob\u010dutno premalo ovrednoteno delo nam omogo\u010da, da se pri \u0161tevilnih drugih socialnih kazalnikih uvr\u0161\u010damo med najbolj\u0161e v Evropi.<\/em><\/p>\n

Slovenija ima drugo najni\u017ejo stopnjo umrljivosti dojen\u010dkov v Evropski uniji. Kljub temu se je v \u010dasu epidemije lani uvrstila na sedmo mesto med dr\u017eavami \u010dlanicami EU glede zadovoljstva ljudi s kakovostjo zdravstvenega varstva. Za zdravstvo in socialno za\u0161\u010dito namenjamo \u010detrti najve\u010dji dele\u017e BDP, takoj za Nem\u010dijo, Francijo in Belgijo.<\/em><\/p>\n

Slovenija je po javnih izdatkih za kulturne storitve na petem mestu, pri \u010demer so sredstva precej nad povpre\u010djem EU. Letos smo prvi\u010d po letu 1992 za kulturo namenili ve\u010d kot dva odstotka BDP.<\/em><\/p>\n

Slovenija ima najve\u010dji dele\u017e obmo\u010dij Natura 2000 v EU, in sicer 38 odstotkov, medtem ko je povpre\u010dje EU 18 odstotkov. Po stopnji recikliranja komunalnih odpadkov je Slovenija na drugem mestu v Evropski uniji. Po dele\u017eu gozdnatosti je tretja med evropskimi dr\u017eavami in \u010detrta med vsemi dr\u017eavami severne poloble.<\/em><\/p>\n

Letos smo kljub \u0161e vedno trajajo\u010di pandemiji v rekordnem \u010dasu nadomestili lanskoletni padec gospodarske rasti. Stopnja zaposlenosti je celo vi\u0161ja kot pred pandemijo. Pravzaprav je trenutna stopnja zaposlenosti najvi\u0161ja v zgodovini Slovenije. Zaposlenih je ve\u010d kot dvesto tiso\u010d ljudi, pri \u010demer je zaposlenih skoraj dvajset tiso\u010d ve\u010d kot pred krizo. Povpre\u010dna bruto pla\u010da in povpre\u010dne pokojnine so realno vi\u0161je kot pred epidemijo. Od decembra 2019 so se prihranki gospodinjstev v bankah pove\u010dali za tri milijarde in pol evrov, prihranki podjetij pa za skoraj dve milijardi evrov.<\/em><\/p>\n

Med pandemijo smo ohranili in celo izbolj\u0161ali svoj celoten potencial, pri tem pa smo si izposodili za petino manj od povpre\u010dja EU.<\/em><\/p>\n

Na podro\u010dju vklju\u010devanja digitalnih tehnologij v podjetja je Slovenija od lanskega leta napredovala s 15. na 8. mesto v EU.<\/em><\/p>\n

Kljub vsem tem dobrim kazalnikom se Slovenci ne po\u010dutimo povsem svobodne in tudi nismo med najsre\u010dnej\u0161imi in najbolj zadovoljnimi ljudmi. Na svetovnem indeksu svobode smo na 33. mestu, na svetovnem indeksu sre\u010de pa na 26. mestu \u2013 v zadnjem letu smo napredovali za sedem mest. Slovenija se na svetovnih indeksih inovativnosti in konkuren\u010dnosti uvr\u0161\u010da med 35. in 40. mesto. Vendar je bil napredek na nekaterih podro\u010djih, kjer imamo mo\u010dne konkuren\u010dne prednosti, poleg na\u0161e \u010dudovite narave in geostrate\u0161ke lege, prepo\u010dasen. To so podro\u010dja, kjer imamo vsa sredstva, da bi bili uspe\u0161nej\u0161i. Sposobni smo ve\u010d, veliko ve\u010d.<\/em><\/p>\n

Osamosvojili smo se z inovativnostjo. Nikoli v svoji zgodovini nismo nikomur ni\u010desar dolgovali. Ne svojim sosedom, ne Evropi, ne svetu. Vse, kar smo dosegli, smo dosegli sami. Razli\u010dni uspehi so imeli razli\u010dne cene. Bolj ko smo bili enotni in inovativni, ni\u017eja je bila cena.<\/em><\/p>\n

Danes to vemo. Takrat smo zmogli in vemo, da zmoremo tudi danes. Tega ne samo vemo, ampak to \u0161e naprej dokazujemo. Zato nimamo nobenega ob\u010dutka manjvrednosti v primerjavi z drugimi narodi v EU ali drugod po svetu.<\/em><\/p>\n

Vemo tudi, da se svet danes premika veliko hitreje kot pred tremi desetletji. Veliko hitreje kot neko\u010d lahko pridobimo bistveno natan\u010dnej\u0161e informacije o tem, kaj se dogaja okoli nas, v na\u0161i sose\u0161\u010dini in drugod po svetu. Iz dneva v dan postaja nesorazmerno ve\u010dja koli\u010dina informacij in znanja dostopna nesorazmerno ve\u010djemu \u0161tevilu posameznikov.<\/em><\/p>\n

To stoletje, ki je \u017ee dobro v teku, bo \u010das druga\u010dne dinamike od tiste, ki smo je vajeni.<\/em><\/p>\n

Znanost ka\u017ee, da je v nam znanem vesolju, za katerega je dokazano, da se \u0161iri, med dva in deset tiso\u010d milijard galaksij. Ena izmed njih je Rimska cesta, v kateri se nahajajo na\u0161 planet Zemlja in na\u0161e Oson\u010dje. Poleg tega vsebuje najmanj \u0161e sto milijard zvezd oziroma son\u010dnih sistemov in najmanj toliko planetov. Svetloba potrebuje ve\u010d sto tiso\u010d let, da prepotuje razdaljo z enega roba na\u0161e galaksije do drugega. Za primerjavo: svetloba od Zemlje do Lune potrebuje dve sekundi. Ocenjuje se, da je pribli\u017eno sedem odstotkov zvezd podobnih na\u0161emu Soncu, milijarde planetov pa na\u0161i Zemlji. Prostor za \u010dlove\u0161tvo je prakti\u010dno neskon\u010den in zdaj je \u010das, ko lahko dose\u017eki \u010dlove\u0161tva omogo\u010dijo pot do sosednjih son\u010dnih sistemov. In \u0161e dlje.<\/em><\/p>\n

Zdaj je tudi \u010das, ko bomo videli, ali se je \u010dlove\u0161tvo najprej sposobno povezati, da ohrani \u017eivljenjske pogoje na na\u0161em \u010dudovitem planetu, izkorenini lakoto in zdru\u017ei znanje, preden se zazre proti zvezdam. Dobesedno.<\/em><\/p>\n

Pravzaprav je to trenutno edini prepoznavni skupni cilj \u010dlove\u0161tva v bli\u017enji prihodnosti. Skupni cilj, ki lahko, ni pa nujno, zdru\u017ei \u010dlove\u0161tvo v skupni \u017eelji po skupnem dobrem kljub vsem razlikam. Zelo verjetno je to edina alternativa novim radikalnim delitvam sveta, vsesplo\u0161nemu hibridnemu vojskovanju, oboro\u017eevalni tekmi v vesolju ter ponovni in otipljivi gro\u017enji jedrskega konflikta.<\/em><\/p>\n

To bo v bli\u017enji prihodnosti preizkus tako za svetovno politiko kot za svetovno znanost. Preizkus za vsako dr\u017eavo in vsak narod na planetu. Tudi za nas Slovence. Vsak izmed nas se lahko in mora vklju\u010diti v ta prizadevanja. Skozi zgodovino smo dokazali, \u010desa smo sposobni. To smo dokazali tudi z inovativnostjo.<\/em><\/p>\n

Avtor teorije, ki je omogo\u010dila, da je prvi \u010dlovek stopil na Luno, je bil na\u0161 rojak Herman Poto\u010dnik Noordung. Zakon, ki opisuje mo\u010d sevanja \u010drnega telesa glede na njegovo temperaturo, je odkril Jo\u017eef Stefan. In\u017eenir Franc Rode je izumil prvi ro\u010dni kalkulator. \u017diroskopski sistem za vodenje vesoljskega plovila, ki je leta 1962 v vesolje poslalo prvega ameri\u0161kega astronavta, je razvil France Puhek. Anton Mavreti\u010d je sodeloval pri razvoju plazemskega spektrometra za projekte Voyager. \u0160e danes se uporablja v instrumentih za merjenje plazme v son\u010dnem vetru v vesolju. Janez Repar je izumil etilen-propilensko gumo, ki je olaj\u0161ala raziskovanje vesolja z vesoljskimi plovili. Merilne naprave slovenskega izvora se danes uporabljajo v ve\u010dini vesoljskih plovil. John Hrastar je bil gonilna sila pri razvoju vremenskih in izvidni\u0161kih satelitov ter je prejemnik najvi\u0161jega civilnega priznanja NASA. Marija Strojnik je razvila sistem, ki se danes uporablja v skoraj vseh satelitih omre\u017eja GPS. Inovacija slovenskega podjetja je skraj\u0161ala \u010das, potreben za uporabo podatkov s satelitskih posnetkov. Maru\u0161a Brada\u010d je sodelovala pri zasnovi novega Nasinega teleskopa James Webb. Slovensko podjetje razvija zra\u010dne kupole, ki se bodo uporabljale kot skladi\u0161\u010dni prostori v vesolju. Drugo slovensko podjetje sodeluje z Naso pri razvoju eksperimentalnega elektri\u010dnega letala. Slovenski znanstveniki so sodelovali tudi pri projektu, ki je leta 2019 pripeljal do prelomne prve fotografije \u010drne luknje. Nekdanji dijak kranjske gimnazije Du\u0161an Petra\u010d kot mednarodni strokovnjak za vesoljsko tehnologijo sodeluje v Nasinem programu Solar System Ambassadors. Slovenski sateliti kro\u017eijo okoli Zemlje. In seznam se nadaljuje.<\/em><\/p>\n

Vemo, kak\u0161en je bil izziv pred tridesetimi leti, in vemo, kak\u0161en je danes. Zavedamo pa se tudi, da nam vsa znanost, znanje in blaginja ne koristijo, \u010de ni dovolj ljudi. Zato je re\u0161evanje demografskih vpra\u0161anj ena najvi\u0161jih prioritet Slovenije in Evropske unije. Ve\u010d veselja do \u017eivljenja in ve\u010d otrok. Brez Slovencev, slovenskega jezika in slovenske kulture bi dr\u017eava sicer lahko obstajala, vendar ta dr\u017eava ne bi bila Slovenija. Zato nikoli ne smemo pozabiti, da smo se s plebiscitom odlo\u010dili ZA samostojno SLOVENIJO.<\/em><\/p>\n

Hkrati ne smemo pozabiti, da so \u0161tevilni Mad\u017eari, Italijani in pripadniki drugih narodnosti glasovali ZA samostojno Slovenijo in da smo v tridesetih letih na\u0161e samostojnosti Slovenijo gradili kot dom za vse.<\/em><\/p>\n

Pred nekaj desetletji je Franc Jeza zapisal: \u00bbTola\u017ei nas lahko dejstvo, da je po vsej Sloveniji mnogo navadnih, neznanih ljudi, ki tudi v politi\u010dnem smislu ostajajo pravi neznani borci za svobodo in narodno zavest in ki bodo kakor po \u010dude\u017eu vzklili \u2013 kot cvetje spomladi, \u010deprav se pozimi zdi, da je pod snegom vse brez \u017eivljenja \u2013 ter odigrali odlo\u010dilno vlogo …\u00ab<\/em><\/p>\n

Zaradi tak\u0161nih izjav so Jezo celo njegovi prijatelji ozna\u010devali za sanja\u010da, vendar se je izkazal za vizionarja, saj so se njegove napovedi uresni\u010dile v \u010dasu slovenske pomladi in v prelomnem letu 1990. Kakor po \u010dude\u017eu so vzklili neznani borci za svobodo in lahko bi na\u0161teli ve\u010d deset tiso\u010d zgodb, podobnih tistim, ki smo jih prej videli v videoposnetku.<\/em><\/p>\n

Pred nami so veliki izzivi in preizku\u0161nje. Upajmo, da ne, a lahko bodo \u0161e ve\u010dji od tistih pred desetletji. Zato se spomnimo besed Franca Jeze in Aleksandra Sol\u017eenicina:<\/em><\/p>\n

Dvignimo se na raven izzivov na\u0161ega \u010dasa. Slovenija potrebuje navadne ljudi. Brez izklju\u010devanja. Potrebuje velike ljudi. Ne samo izjemne, ampak resni\u010dno velike ljudi. Zato poi\u0161\u010dite junaka svobode v svojem srcu. Poi\u0161\u010dite ga v svoji du\u0161i. Poi\u0161\u010dite ga v globinah svoje domovine. In kakor po \u010dude\u017eu lahko v vsakem izmed nas vzklije nekaj izjemnega \u2013 kot cvetje spomladi, \u010deprav se pozimi zdi, da je pod snegom vse brez \u017eivljenja \u2013 ter odigra odlo\u010dilno vlogo.<\/em><\/p>\n

\u017delim vam blagoslovljen in vesel bo\u017ei\u010d! \u017delim vam ponosno praznovanje na\u0161e najpogumnej\u0161e, najpomembnej\u0161e in najbolj\u0161e odlo\u010ditve. V novem letu ostanite zdravi, veseli in pogumni. Bog blagoslovi Slovenijo.\u00ab<\/em><\/p>\n

Na slavnostni seji Dr\u017eavnega zbora so v okviru kulturnega programa nastopili dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter godalni kvartet Adora. Predvajan je bil tudi videoposnetek z naslovom \u00bb30 let Ustave Republike Slovenije\u00ab<\/strong>, ki ga je Dr\u017eavni zbor pripravil v sodelovanju z osnovno\u0161olci v okviru nate\u010daja ob 30. obletnici Ustave Republike Slovenije.<\/p>\n

Pri video projektu \u00bb30 let Ustave Republike Slovenije\u00ab<\/strong> so sodelovale Osnovna \u0161ola Olge Megli\u010d Ptuj, Osnovna \u0161ola Draga Bajca Vipava, Osnovna \u0161ola Solkan in Osnovna \u0161ola Pohorskega bataljona Oplotnica.<\/p>\n

Osrednji poudarek dr\u017eavne proslave v Cankarjevem domu je bila predstavitev kulturne dedi\u0161\u010dine osmih slovenskih pokrajin: Gorenjske, Prekmurja, Koro\u0161ke, Dolenjske, Bele krajine, Primorske, \u0160tajerske in Notranjske. Predstavljene so bile v obliki osmih izpovednih besedil \u2013 poezije slovenskih avtorjev, tesno povezanih s posameznimi pokrajinami \u2013 ter skozi glasbo in ples.<\/p>\n

Scenarist dr\u017eavne proslave v Cankarjevem domu je bil Igor Pirkovi\u010d, re\u017eiser Roman Kon\u010dar, glasbeni vodja pa Patrik Greblo. V kulturnem programu dr\u017eavne proslave je nastopil tudi Omar Naber, predvajan pa je bil tudi film o plebiscitu leta 1990.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","news_gallery":"yes","news_gallery_elements":[{"id":8721,"url":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/wp-content\/uploads\/sites\/10\/2021\/12\/47E28796-96A7-48ED-AFC8-B5F93445165D-768x1024-1.jpeg"},{"id":8723,"url":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/wp-content\/uploads\/sites\/10\/2021\/12\/023453DF-BFDB-48B7-A2CB-8EE5D818C6EC-1024x768-1.jpeg"},{"id":8725,"url":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/wp-content\/uploads\/sites\/10\/2021\/12\/E89DFF4E-8DF1-4527-A372-6261655EAD64-768x1024-1.jpeg"},{"id":8727,"url":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/wp-content\/uploads\/sites\/10\/2021\/12\/EB505E57-17C3-4E6F-9C5A-ADD8F12617C9-768x1024-1.jpeg"}],"news_excerpt":"Nj. Svetlost veleposlanik princ Windisch-Graetz, poddoajen diplomatskega zbora, se je udele\u017eil slovesnosti ob 30. obletnici neodvisnosti","cover_image_copyrighted":false},"news_categories":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/notizie\/8729","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/notizie"}],"about":[{"href":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/news"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/notizie\/8729\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8730,"href":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/notizie\/8729\/revisions\/8730"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sloveniaembassy.orderofmalta.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8729"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}