Spoštovani dekan diplomatskega zbora, ekscelence,
še enkrat bi vam rad izrazil svoje najboljše želje ob novem letu. Vsem narodom in državam, ki jih predstavljate, želimo mir, svobodo in napredek. V imenu Republike Slovenije poudarjam našo odločno in iskreno zavezanost poglabljanju prijateljstva in sodelovanja.
Ekscelence, izkoriščam to izjemno priložnost, da na kratko in jasno predstavim svoja stališča o najpomembnejših vprašanjih.
Prvič. O splošnem položaju v Sloveniji.
Naša država okreva tako gospodarsko kot družbeno. Verjamem, da bi morali sedanjo politično stabilnost bolj ambiciozno izkoristiti za izvedbo strukturnih sprememb, ki bi trajno okrepile gospodarski razvoj ter splošno varnost, zlasti socialno. V tem pogledu se Slovenija premika v pravo smer, vendar počasi. Menim, da bi morale biti spremembe izvedene hitreje.
Glede na razmere in pogoje, ki se lahko pojavijo, je za Slovenijo bistveno, da je bolje pripravljena na tako hude krizne situacije, kot smo jim bili priča leta 2008.
Drugič. Glede mednarodnega miru in varnosti.
Očitno je, da se četrt stoletja po velikih in obetavnih družbenih spremembah, povezanih s padcem Berlinskega zidu in koncem hladne vojne, začenja novo, manj stabilno, bolj negotovo in nepredvidljivo obdobje. Menim, da smo se znašli v položaju, v katerem je mogoče nakopičene regionalne in globalne probleme rešiti le s skupnimi prizadevanji celotne mednarodne skupnosti.
Mislim na iskreno predanost mirnemu reševanju sporov ter nadaljnji integraciji in sodelovanju celotnega sveta. Ne govorim o novi delitvi interesnih sfer. To bi pomenilo vrnitev k stari geopolitiki, ki v osnovi ne obeta nič dobrega. Svet 21. stoletja si zasluži nekaj boljšega.
V teh globalnih razmerah vidim varnost kot najpomembnejšo vrednoto, ki zahteva našo največjo pozornost. Dejavniki tveganja se spreminjajo in zato se mora spremeniti tudi naš celovit odziv na ta izziv.
Kar zadeva Slovenijo, ponovno poudarjam svoje stališče, da potrebujemo takojšnjo modernizacijo celotnega sistema nacionalne varnosti. Kot članica Evropske unije in Nata si bo Slovenija dejavno prizadevala za krepitev splošnega zaupanja med vsemi pomembnimi akterji mednarodne skupnosti.
Čeprav sem kot predsednik republike trdno prepričan, da je treba spore reševati mirno, sem hkrati kot vrhovni poveljnik obrambnih sil dolžan priznati nujno potrebo po povečanju vlaganj v Slovensko vojsko ter njeno pripravljenost za izvajanje domačih nalog in nalog v okviru vojaškega zavezništva.
Tretjič. O prihodnosti Evropske unije.
Prišel je čas, da državljani, narodi in države Evropske unije, ki verjamejo v koristnost evropskega povezovanja, ponudijo jasno alternativo tistim, ki se želijo vrniti k nacionalnim politikam ali celo podpirajo razpad Evropske unije.
Verjamem, da je ena takšnih alternativ panevropsko gibanje za začetek novega ustavnega procesa, ki bi privedel do predloga nove evropske ustave, ki bi jo sprejele države članice. Zavedam se, da se to zdi zelo drzno, vendar je lahko vsaka neodločnost in malodušje usodno.
Nikoli doslej nismo tako zelo potrebovali enotne in močne Evropske unije, kot jo potrebujemo danes in jo bomo potrebovali v prihodnosti. Razdeljeni smo šibki. Samo združeni lahko uveljavimo svoje vrednote in interese v spremenjenih razmerah 21. stoletja, tako navznoter kot navzven.
Zato zagovarjam začetek novega ustavnega procesa. Vem, da se morda sliši skoraj nerealno. Vendar je to edini način, da ponudimo jasno alternativo sedanjemu malodušju in vzponu nacionalističnih politik.
Jasno je treba poudariti, da bo Slovenija v primeru tako imenovane regionalizacije znotraj Evropske unije v prihodnjih letih storila vse, kar je v njeni moči, da ostane v njenem jedru ob Franciji in Nemčiji.
Četrtič. O upravljanju odnosov med Evropsko unijo in njenimi sosednjimi državami.
Na območju okoli Evropske unije se je v zadnjem času razvilo veliko kritičnih situacij, ki jih trenutno obvladujemo razmeroma slabo. Čas je, da začnemo iskati rešitve ter eno krizo za drugo reševati modro, premišljeno, a tudi veliko bolj odločno kot doslej, sicer bodo te krize za nas predstavljale dodatno breme, tako politično kot varnostno.
Brexit, odnosi z Rusijo, izvajanje sporazuma Minsk II v Ukrajini, dialog s Turčijo, odločnejša politika pri reševanju bližnjevzhodne krize, vprašanje soočanja z ISIS-om in drugimi terorističnimi organizacijami ter njihove odprave, stabilnost Severne Afrike, začenši z Libijo, in tako naprej.
Skratka, v zadnjih letih se je pojavilo več problemov, kot smo jih bili sposobni rešiti. Če se želimo osredotočiti na preporod Evropske unije, moramo hkrati obravnavati in reševati vprašanja v naši soseščini. Od skupnih evropskih institucij in politik držav članic pričakujem drznejše ideje in dejavnosti. Slovenija je zagotovo pripravljena pri tem sodelovati po svojih najboljših močeh.
Petič. O brexitu.
V pogajanjih s pristojnimi evropskimi organi si Slovenija želi, da bi britanska vlada dosegla pošten sporazum v obojestransko korist. Kljub temu pa je nujno, da ta pogajanja ne ovirajo nadaljnjih potrebnih reform Evropske unije in njenega učinkovitega delovanja.
Na brexit ne gledam kot na tehnično vprašanje, vendar ne smemo dovoliti, da postane prevladujoče politično vprašanje, ki bi nam jemalo čas, voljo in energijo za krepitev Evropske unije in njene uspešnosti.
V prihodnjih letih mora Evropska unija svojim državljanom dokazati svojo koristnost in nenadomestljivost za njihov mir, varnost in blaginjo.
Šestič. O evropski valuti, evru.
Skupaj z drugimi članicami monetarne unije si bo Slovenija prizadevala intenzivno nadaljevati obetavne reforme monetarne in fiskalne unije, ki so se začele pred nekaj leti. Ni prepričljivih razlogov za njihovo odlašanje.
Skupna valuta je eden največjih dosežkov skupne evropske politike, njeno utrjevanje pa je treba okrepiti in nadaljevati.
Sedmič. O skupni begunski politiki.
Pokazalo se je, da lahko le enotna oziroma skupna begunska politika prepreči razkroj vrednot in fizični razpad schengenskega območja ter zaščiti zunanje meje Evropske unije.
Slovenija v okviru prerazporeditve sprejema begunce in prosilce za azil v skladu s svojimi zmogljivostmi. Menim, da še nismo storili dovolj korakov glede skupne begunske politike, da bi lahko upravičeno domnevali, da nas to vprašanje ne more več ohromiti.
Bolj ko se bomo osredotočali na skupno evropsko politiko, manj bo enostranskih ukrepov posameznih držav. Potruditi se moramo.
Osmič. O vlogi in pomenu Nata.
Za Slovenijo je pomembno, da Nato zagotavlja kolektivno varnost. Od padca Varšavskega pakta dalje se razpravlja o njegovih spremembah, prilagoditvah in celo zastarelosti.
Slovenija Nato vidi kot pomemben dejavnik naše varnosti in ustrezno vojaško silo za obrambo interesov zavezništva. V tem okviru bo skupaj z drugimi državami članicami dejavno iskala poti za njegovo modernizacijo.
Devetič. O vprašanjih sosedstva.
Slovenija se zaveda, da se njena evropska in zunanja politika začneta pri odnosih s sosednjimi državami. Zagotavljam vam, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bodo ti odnosi iskreni, prijateljski in celoviti.
Kar zadeva odnose z našimi štirimi sosednjimi državami, me posebej skrbi ohranjanje dobrih in prijateljskih odnosov s Hrvaško. Očitno je, da različna stališča obeh držav glede spoštovanja odločitve arbitražnega sodišča o poteku meje predstavljajo zelo velik problem.
Slovenija pričakuje, da bo arbitražno sodišče sprejelo svojo končno odločitev, ki bo za obe državi zavezujoča v skladu z mednarodnim pravom. Pri tem ne bo kompromisov. Kompromis je bil že sam arbitražni sporazum.
Kot prijatelj, sosed in nekdo, ki bo vedno prisoten ne glede na okoliščine, zagovarjam, da storimo vse za ohranitev in nadaljnje negovanje tega prijateljstva in dobrososedskih odnosov v korist obeh narodov.
Zato pozivam obe strani, naj se vzdržita vseh dejanj in izjav, ki bi lahko poslabšale odnose v pričakovanju odločitve arbitražnega sodišča.
Storiti moramo vse, da ohranimo medsebojno zaupanje, ki je bilo zelo težko pridobljeno s podpisom arbitražnega sporazuma ter je sprostilo in poglobilo odnose med obema sosednjima državama.
Desetič. O razmerah na Zahodnem Balkanu.
S slovensko-hrvaško pobudo Brdo-Brijuni je Slovenija temu vprašanju namenila posebno pozornost ter bila razmeroma uspešna pri povezovanju vseh držav v regiji, Evrope in sveta.
Očitno je, da so zapleti glede arbitražnega sporazuma zmanjšali moralno avtoriteto Slovenije in Hrvaške pri upravljanju tega posebej občutljivega projekta. Poleg tega bi bil s tem uničen pomemben zgled, kako naj sosednje države rešujejo ozemeljska in druga občutljiva vprašanja.
Rad bi poudaril, da bo izid uveljavljanja arbitražnega sporazuma pomembno vplival na razmere na Zahodnem Balkanu. Želim si, da bi bil ta vpliv pozitiven.
Menim, da bi si morali intenzivneje prizadevati, da Zahodni Balkan ne postane gojišče geopolitičnih sporov med Rusijo in Zahodom; takšne razmere bi med drugim lahko privedle do vprašanja enotnosti Bosne in Hercegovine.
Slovenija meni, da bi si morala ta osrednja zahodnobalkanska država s posodobitvijo daytonskega sporazuma in podporo ustavnim spremembam prizadevati za evroatlantsko perspektivo.
Enajstič. O temeljnih vrednotah naše evropske in zunanje politike.
Bolj kot kadarkoli prej poudarjamo potrebo po mirnem reševanju vseh sporov, medsebojnem spoštovanju, strpnosti in večjem zavedanju socialne enakosti.
Verjamem, da koncept trajnostnega razvoja ne vključuje dovolj razumevanja te socialne dimenzije. Menim, da sta povečanje socialnih neenakosti in globalno zavedanje te nepravičnosti ključna sprožilca nestabilnosti v sodobni mednarodni skupnosti.
In za konec.
Slovenija nima nobenega zahtevnega političnega vprašanja z nobeno državo na svetu, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti mirno z dialogom. Slovenija si prizadeva imeti čim več prijateljev po svetu.
Naša evropska in zunanja politika bosta tudi v prihodnje instrument miru, prijateljstva in celovitega sodelovanja z vsemi narodi in državami.
Kot mnoge druge države bo tudi Republika Slovenija veliko pozornosti namenila dobrim odnosom s sosedami, poglabljanju zaupanja in sodelovanja z državami v obeh osrednjih integracijah, Evropski uniji in Natu, ter odnosom s strateškimi partnerji.
Prizadevali si bomo poglobiti odnose tudi s tistimi državami, ki so zaradi različnih objektivnih razlogov doslej ostajale zunaj našega političnega in gospodarskega interesa.
Ohranjanje mednarodnega miru in varnosti je naša prva prednostna naloga. To nalogo moramo opravljati odločno in modro tudi v imenu naših otrok in vnukov.
Ekscelence, dovolite mi še dodati, da Slovenija letos obeležuje 25. obletnico mednarodnega priznanja in vzpostavitve diplomatskih odnosov s ključnimi partnerji v mednarodnem okolju.
- maja bomo praznovali 25. obletnico članstva Republike Slovenije v Organizaciji združenih narodov.
Ob tej priložnosti bi rad izrazil iskreno hvaležnost vsem, ki so v Sloveniji in partnerskih državah prispevali k temu diplomatskemu vrhuncu slovenske neodvisnosti.
Ekscelence,
za konec vas prosim, da voditeljem svojih držav ponovno prenesete moje najboljše želje ob začetku novega leta ter moje iskreno upanje, da bomo še naprej krepili medsebojno zaupanje, prijateljstvo in sodelovanje v korist ljudi, ki jih predstavljamo.
