Predsednik republike, predsednik vlade in apostolski nuncij nagovorili diplomatski zbor ob pričetku novega leta
Ljubljana, 5. 2. 2021 | sporočila za javnost, govori
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes nagovoril diplomatski zbor. Upoštevajoč epidemiološke razmere letos ni bilo mogoče pripraviti tradicionalnega vsakoletnega sprejema za diplomatski zbor, nagovor pa je potekal virtualno.
Diplomatski zbor sta nagovorila tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in Jean-Marie Speich, apostolski nuncij v Sloveniji in doajen diplomatskega zbora, akreditiranega v Sloveniji. Predsednik Pahor in predsednik Janša sta se z apostolskim nuncijem sestala v sredo, 3. februarja 2021.
Predsednik republike je v govoru spregovoril o razmerah v Sloveniji, odnosih s sosednjimi državami, o Evropski uniji, Zahodnem Balkanu, dotaknil se je dvostranskih odnosov s ključnimi partnericami, multilateralizma in mednarodnega miru ter podnebnih sprememb. Glede razmer v Sloveniji je ocenil, da je Sloveniji v tridesetih letih samostojnosti uspelo razviti trden demokratični politični sistem in učinkovito gospodarstvo ter utrditi položaj v mednarodni skupnosti. Spomnil je na tradicijo poglobljenega sodelovanja parlamentarnih strank in se zavzel za več politične enotnosti.
Predsednik republike je opozoril, da je sedanje desetletje odločilno za uresničitev Pariških podnebnih ciljev in da bodo morebitne zamude težko popravljive. Potrebno je strniti vrste v korist trajnostnega razvoja naše države, Evropske unije in vsega sveta. Predsednik se je zavzel za učinkovit multilateralizem in poudaril, da osnovna načela OZN ostajajo izjemno relevantna.
Slovenija želi imeti dobre, urejene in če je le mogoče prijateljske odnose z vsemi državami. ZDA so naš tesen zaveznik in partner. Predsednik je pozdravil odločitev ameriškega predsednika Bidna o vrnitvi h ključnim multilateralnim organizacijam in pobudam. V interesu Slovenije je, da neguje dobre odnose tudi z Rusko federacijo in Kitajsko, članicama VS OZN.
Slovenija je in želi ostati med najbolj povezanimi članicami Evropske unije. Sposobnost skupnega odzivanja je ključna za uspeh pri premagovanju zdravstvene in ekonomske krize ter prehod v trajnostni razvoj. Predsednik je pozval k čimprejšnjemu začetku konference o evropski prihodnosti.
V govoru je predsednik spomnil na pomen evropske perspektive držav Zahodnega Balkana in namen, da v Sloveniji gosti vrh voditeljev Brdo – Brijuni Process ob 10. obletnici te pobude. Podrobneje je spregovoril tudi o negovanju odnosov s sosednjimi državami, ki smo jih lani še nadgradili, ko je s predsednikoma Italije in Avstrije v resnično evropskem duhu obeležil občutljivi 100. obletnici dogodkov, ki so doslej razdvajali, zdaj pa je čutiti moč, da nas bodo zbliževali.
00:01
37:49
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za diplomatski zbor ob pričetku novega leta (Velja govorjena beseda!)
“Spoštovani doajen diplomatskega zbora,
ekscelence,
prisrčno vas pozdravljam na novoletnem sprejemu, ki ga prvič – epidemiološkim razmeram primerno – gostim virtualno.
Za nami je težko leto. Pandemija nove koronavirusne bolezni nas je opomnila, kako tesno smo povezani in spoznali smo, da jo bomo premagali le s sodelovanjem in solidarnostjo.
Soočili smo se z razdiralno močjo narave. Po drugi strani sta nas navduševala človečnost in empatija.
Bolj kot kadarkoli doslej vemo, da je Svet en sam in da moramo zanj skrbeti s skupnimi močmi – v dobrobit vseh nas in naših otrok.
Ekscelence,
po običaju se bom kratko opredelil do najpomembnejših tem.
Prvič
O razmerah v Sloveniji
Slovenija bo letos obeležila tridesetletnico razglasitve neodvisnosti. V teh treh desetletjih nam je uspelo razviti trden demokratični politični sistem. Razvili smo učinkovito gospodarstvo in utrdili svoj mednarodni položaj.
Slovenija ima vlado, ki ima zadostno politično večino. Kot marsikje drugje po svetu, je tudi pri nas epidemija vplivala na politično stabilnost, ki jo je manj, kot bi si želel. Moja ocena je, da bi se Slovenija lažje, hitreje in z manj slabe volje med ljudmi, soočala z epidemijo, če bi bila politika enotnejša.
Slovenija ima tridesetletno tradicijo poglobljenega sodelovanja parlamentarnih strank v zahtevnejših obdobjih ali za uveljavitev strateških ciljev. Zdaj je tak čas, upam, da nam bo uspelo.
Redne volitve bodo čez dobro leto dni. Pred volitvami je potrebno uveljaviti ustavno odločbo o spremembi oz. dopolnitvi volilnega sistema.
Boj z epidemijo in njenimi posledicami je v ospredju delovanja vseh nas. Prva naloga je obvarovati življenja in zdravje ljudi in pri tem čim manj omejiti delovanje posameznih sektorjev družbe. To nam je ponekje uspelo bolj, drugje manj. Razveseljivi so gospodarski kazalci, ki kažejo na vitalnost ključnih stebrov gospodarstva.
Drugič
Odnosi s sosednjimi državami
Ponosen sem na odlične odnose, ki jih gojimo s sosednjimi državami. Imamo rešena tako rekoč vsa dvostranska vprašanja – tudi s Hrvaško, za katero verjamem, da bo prej ko slej dosežen dogovor o izvršitvi razsodbe Arbitražnega sodišča o meji med državama.
Še več, odnose z vsemi sosednjimi državami smo lansko leto nadgradili. Nekajkrat sem se srečal z novim predsednikom Hrvaške, Milanovićem, mudil sem se na uradnem obisku na Madžarskem.
Predvsem pa sem vesel, da smo uspeli v resničnem evropskem duhu strpnosti, razumevanja in prijateljstva obeležiti dve obletnici; 100 obletnico požiga Narodnega doma v Trstu in 100. obletnico koroškega plebiscita.
Skupaj s predsednikom Mattarello sem se udeležil podpisa dokumenta o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Italiji sto let po tem, ko so ga požgali fašisti. Skupaj sva se poklonila prvim slovenskim žrtvam italijanskega fašizma in žrtvam povojnih pobojev.
Slovensko italijanski odnosi so resnično na zgodovinsko visoki ravni. Dodatno jih plemeniti nedavna izbira Nove Gorice, ki bo skupaj z italijansko Gorico kulturna prestolnica Evrope leta 2025. To je čudovita ilustracija skupne prihodnosti v Evropski uniji, ko v sodelovanju in sožitju različnih jezikov in kultur nastaja tudi skupna, brezmejna evropska identiteta.
S predsednikom Republike Avstrije Van der Bellenom sva skupaj domislila, kako obeležiti 100. obletnico koroškega plebiscita, ki je doslej vedno močno razdeljevala večinsko nemško govoreče prebivalstvo in manjšinsko slovensko skupnost na avstrijskem Koroškem. Mislim, da nam je uspelo razumevanja dogodkov izpred 100 let postaviti v evropski kontekst in se usmeriti v prihodnost, v kateri naj prevladata medsebojno spoštovanje in sožitje.
Tretjič
Evropska unija
Evropska unija je bila in je še pred veliki preizkušnjami.
Morda nismo bili najbolj zadovoljni s prvimi odzivi na izbruh pandemije, a se je kaj kmalu pokazalo, da se z njo borimo lahko le skupaj in povezani.
Izjemnega pomena je dogovor o novem večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje, za katerega upam, da bo hitro zaživel. Vse pohvale gredo tudi za napore in dosežke glede razvoja cepiva in usklajenega delovanja pri nakupu le-tega.
Zelo sem vesel tudi podnebnega dogovora, za katerega upam, da bo v letošnjem letu uspešno konkretiziran, da bi EU lahko ostala vodilna pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb.
Manj me veseli odhod Združenega kraljestva iz povezave, a verjamem, da je pred kratkim sklenjeni sporazum o novih odnosih dobra osnova za prihodnje tesno sodelovanje in zavezništvo.
V letošnjem letu pričakujem zagon konference o evropski prihodnosti. Morda na prvi pogled razprava o evropski prihodnosti ne deluje kot prioriteta v teh zahtevnih časih. Vendar ravno teme, s katerimi se veliko ukvarjamo, torej kako narediti Evropsko unijo še bolj učinkovito in odporno, ter kako graditi na njenih temeljnih vrednotah, kot so demokracija, vladavina prava in človekove pravice, terjajo poglobljen razmislek, kje smo v EU in kam želimo.
Sam nameravam nadaljevati z rednimi posvetovanji na to temo in obravnavati vsa vprašanja, ki se bodo zastavljala tudi evropski konferenci.
Slovenija sodi med najbolj povezane članice EU in si mora vedno prizadevati za utrjevanje tega položaja. Verjamem v francosko – nemški motor evropske integracije, ki pa mora biti inkluziven in odprt. Izjemno cenim odlične odnose z obema državama in njunima predsednikoma, Steinmeierjem in Macronom.
Slovenija ima več identitet, saj je tudi srednjeevropska in mediteranska država. Vse to je potrebno razvijati in negovati dvostranske odnose z drugimi članicami EU. Lani nam je npr. v premoru med epidemijama uspelo realizirati odličen, v zeleno prihodnost usmerjen, obisk na Slovaškem. V letošnjem letu se veselim številnih srečanj z voditelji članic Evropske unije, pa tudi drugih držav, kar bomo začeli realizirati takoj, ko bodo razmere to dopuščale.
Četrtič
Zahodni Balkan
Ena od najpomembnejših oblik sodelovanja držav v regiji je pobuda Brdo-Brijuni Process, ki jo vodim skupaj s hrvaškim predsednikom. Ob deseti obletnici sem načrtoval posebno srečanje in me iskreno veseli velik interes vseh voditeljev, da bi se ga udeležil. Žal nam je pandemija Covid-19 to preprečila. Upam, da nam bodo razmere čim prej naklonjene in bomo lahko v Sloveniji priredili vrh Brdo – Brijuni Process. Gre za pomembno platformo sodelovanja na najvišji politični ravni, ki krepi zaupanje med državami in pomaga k večji vidnosti Zahodnega Balkana.
Slovenija iskreno in zavzeto podpira politiko odprtih vrat Evropske unije in globoko obžaluje, da Republika Severna Makedonija še ni dobila datuma za začetek pogajanj o članstvu v EU.
Želim, da bi med partnericami EU končno prevladalo zavedanje, da je širitev EU v prostor Zahodnega Balkana predvsem geopolitično vprašanje in tu ne sme prihajati do nepotrebnih odlogov. Slovenija bo politiki EU do Zahodnega Balkana posvetila posebno pozornost tudi v času predsedovanja, saj namerava gostiti vrh EU – Zahodni Balkan. Ob tem je seveda potreben velik napor samih držav, ki želijo postati članice EU.
Imamo dobre odnose z vsemi državami v tej regiji, kar nam omogoča, da delujemo kot povezovalec, ki se trudi za utrditev procesov sprave in tesnejše sodelovanje med posameznimi državami regije.
Petič
Glede dvostranskih odnosov s ključnimi partnerji
Iskreno me veseli, da smo v odnosih z Združenimi državami Amerike naredili pomemben korak naprej. Združene države so naš tesni zaveznik in partner, s katerim želimo naše odnose še nadgrajevati. Veselim se sodelovanja s predsednikom Bidenom. Pozdravljam njegovo odločitev o vrnitvi k Pariškemu podnebnemu sporazumu, k Svetovni zdravstveni organizaciji in drugim ključnim multilateralnim pobudam in organizacijam. Izražam upanje, da se bo poglobilo evropsko ameriško sodelovanje in zavezništvo.
Z Rusko federacijo in Kitajsko, članicama Varnostnega sveta, želimo negovati politične odnose in krepiti gospodarsko sodelovanje.
Dobre, urejene, iskrene in če je le mogoče prijateljske odnose želimo imeti tudi z vsemi drugimi državami po svetu.
Šestič
Glede multilateralizma in mednarodnega miru
Lansko leto samo obeležili 75. obletnico Organizacije združenih narodov. Po eni strani je bila ta obletnica v senci pandemije, ki je onemogočila srečanja na vrhu v New Yorku. Po drugi strani nas je ravno pandemija opomnila, kako pomembno je multilateralno sodelovanje in kako pomembno vlogo imajo mednarodne organizacije.
Z gotovostjo lahko trdim, da je današnji svet manj predvidljiv in manj varen kot je bil včeraj. Osnovna načela OZN zato ostajajo izjemno relevantna. Prvo med njimi je privrženost mirnemu reševanju vseh sporov.
Skupaj si moramo prizadevati za krepitev zaupanja, vladavino prava in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Učinkovit multilateralizem je v interesu vseh držav, ne glede na njihovo vojaško, politično ali gospodarsko moč.
Sedmič
Podnebne spremembe
Mislim, da se čedalje bolj zavedamo grožnje, ki jo mednarodnemu miru, varnosti in razvoju predstavljajo podnebne spremembe.
A zavedanje ni dovolj, potrebna je jasna, osredotočena in odločna aktivnost.
Prav je, da vsak po svojih močeh prispeva k spopadanju z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, tako v naših lastnih državah kot v mednarodnem okviru.
Moj, pred dobrim letom oblikovani Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko, sestavljen in vrhunskih strokovnjakov, mi pomaga pri oblikovanju tehtnih priporočil vladi in državnemu zboru. Najbolj pomembno spoznanje je, da je za uresničitev Pariških podnebnih ciljev na državni in globalni ravni odločilno to desetletje. Morebitne zamude bodo težko popravljive.
Boj s pandemijo Covi-19 je pokazal, da zmoremo. Zmoremo, če zaupamo v znanost in stroko in smo osredotočeni na to, kaj želimo doseči. Imamo veliko priložnost, da do COP 26 naredimo velik korak naprej tudi na področju podnebnih sprememb.
Čas je, da strnemo vrste v korist trajnostnega razvoja naše države, Evropske unije in vsega sveta.
Ob koncu
Pri mojem delu me vodi iskrena želja po negovanju dobrih odnosov z vsemi državami v našem delu Evrope in povsod po svetu.
Slovenija je in bo še naprej aktivna partnerica v prizadevanjih za mir in sodelovanje ter za to, da bi povsod živeli varneje in bolje.
Ekscelence,
dovolite mi, da se vam ob tej priložnosti iskreno zahvalim za vaš prispevek h krepitvi sodelovanja med Slovenijo in državami, ki jih predstavljate. To v zdajšnjih razmerah ni lahko, zato še posebej hvala!
Prosim vas, da prenesete moje najboljše želje suverenom vaših držav z iskrenim upanjem v krepitev našega medsebojnega zaupanja in prijateljstva v korist ljudi, ki jih predstavljamo, in širše mednarodne skupnosti.”
Besedilo nagovora predsednika vlade in prevod nagovora apostolskega nuncija v Sloveniji objavljamo v nadaljevanju.
Speech by H.E. the Prime Minister
Spoštovani gospod predsednik republike,
Spoštovani apostolski nuncij, doajen diplomatskega zbora, Spoštovane ekscelence,
toplo vas pozdravljam na tem virtualnem novoletnem diplomatskem sprejemu.
Leto, ki je minilo, je bilo leto velike preizkušnje. Vse države sveta so se spopadle s pandemijo in z vsemi razsežnostmi njenih posledic – varnostnimi, ekonomskimi, družbenimi in psihološkimi. Kriza nam je predočila našo ranljivost, pa tudi nemoč kot posameznikov. Tako smo ponovno spoznali dragocenost pripadnosti in nujnost vzajemne odgovornosti. Te vezi gradijo medsebojno zaupanje, ki omogoča sodelovanje. Od njihove trdnosti je odvisna odpornost. Brez sodelovanja in solidarnosti se ni mogoče učinkovito spopasti z epidemijo ali s katerokoli drugo večjo krizo. V prvi vrsti velja izpostaviti predanost in požrtvovalnost vseh zdravstvenih in drugih delavcev ter vseh ljudi, ki upoštevajo ukrepe in razumejo nujnost ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Ti so bili nenadomestljiva opora prizadevanjem vlade, katere ključna skrb v teh razmerah je in ostaja varovanje življenj in zdravja ter prizadevanje za dobrobit državljanov, za kar smo predlagali že osmi paket ukrepov odpravljanja posledic epidemije.
Pri spopadanju s pandemijo, iskanju pomoči in reševanju mnogih problemov pa so se zaupanje, sodelovanje in solidarnost izkazali kot ključne vrednote in načela tudi na ravni medsosedskih odnosov med državami in na širši, regionalni ravni. Izkušanja soodvisnosti in medsebojne pomoči ob spopadanju s skupno krizo je utrdila medsosedske in regionalne odnose. To je pomembna izkušnja, ki utrjuje prepričanje v dobrobit sodelovanja in povezovanja.
Pandemija je bila velika preizkušnja tudi za našo širšo domovino, za Evropsko unijo. Po začetnemu šoku so naše skupne institucije odreagirale s pomembnimi ukrepi in intenzivnost koordinacije prizadevanj držav članic se je stopnjevala. Sprejetje Večletnega finančnega okvira in Sklada za okrevanje je bila mogoča le zaradi močnega medsebojnega razumevanja in solidarnosti. Tudi skupni pristop do financiranja razvoja in proizvodnje cepiv in njihova distribucija med države članice po načelu enakosti je rezultat okrepljenega čuta medsebojne solidarnosti.
Slovenija je bila dejavna pri iskanju soglasja držav članic za zgodovinsko odločitev o Skladu za okrevanje, prav tako se je dejavno vključila v razmislek o nadaljnji krepitvi spoštovanja načela vladavine prava v Uniji. Pri iskanju primernih pristopov je poudarjala, da mora spremljanje izvajanja tega načela potekati pregledno, ob uporabi enotnih meril ter zanesljivih in primerljivih virov, na podlagi pravne presoje ter ob upoštevanju posebnosti držav članic in strukturnih ovir vladavini prava, ki so lahko tudi zgodovinsko pogojene.
Naj izpostavim pomembnost medsosedskih odnosov. Vesel sem, da med nami vladata močno razumevanje in solidarnost. Pozdravljam obe simbolni dejanji predsednika Pahorja s predsednikoma Italije in Avstrije. Leto 2020 je bilo zaznamovano z dvema zgodovinskima dogodkoma: vrnitvijo Narodnega doma v Trstu in poklonom predsednikov Italijanske republike in Republike Slovenije pri spomenikih žrtvam fašizma in komunizma ter v slovenščini izrečene besede opravičila avstrijskega zveznega predsednika ob 100-letnici koroškega plebiscita. Z vsemi sosedi želimo naše dobre gospodarske odnose nadgraditi z novimi infrastrukturnimi povezavami, ki so nujne za digitalni in zeleni preboj vseh držav v Evropski uniji. Z vsemi sosednjimi državami poteka tudi intenziven dialog o aktualnih EU temah ter regionalnih vprašanjih. Med njimi velja izpostaviti v letu 2020 začeti dialog treh obalnih držav o upravljanju Jadrana.
Znotraj Unije smo več pozornosti namenili Srednji Evropi, ki je naše naravno kulturno-zgodovinsko in geografsko okolje. Zlasti z okrepljenim sodelovanjem v pobudi Treh morij ter v novi neformalni skupini petih srednje-evropskih držav C5 smo zastavili ambiciozne načrte na področju infrastrukturnega sodelovanja, kjer ta del Evropske unije še zaostaja. Prav tako smo okrepili sodelovanje znotraj druge razsežnosti naše zunanjepolitične istovetnosti – v Sredozemlju.
Ob tem želim poudariti tudi bilateralne odnose z ZDA. Slovenija je v letu 2020 prešla od besed k dejanjem. Okrepili smo odnose, vključno z izmenjavo obiskov na ravni zunanjih ministrov, ter sodelovanje s sporazumi o sodelovanju na področju kibernetske in energetske varnosti. Z začetkom strateškega dialoga z ZDA smo postavili trdne temelje za nadaljevanje dvostranskega sodelovanja.
Vlada si je prizadevala tudi za uravnoteženost gospodarskih in drugih vitalnih interesov države z nacionalno-varnostnim sistemom in utrjevanjem varnostno- političnega položaja Slovenije. S tem je sledila tudi ciljem in interesom zaveznikov in partnerjev in koristila dobrim odnosom s sosednjimi državami pri odvračanju groženj ter zagotavljanju in krepitvi miru. Tako nikakor ni bilo zanemarjeno področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in migrantska problematika. Na obrambno-vojaškem področju pa je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026.
Ko se ob začetku leta zaziramo v naloge in izzive, ki so pred nami, nas vse te izkušnje navdajajo z upanjem in zaupanjem, da bomo skupaj, z združenimi močmi premagali to krizo. Na izkušnjah sodelovanja, utrjevanja medsebojnega zaupanja in solidarnosti bomo gradili našo politiko v letu 2021. EU in NATO sta za nas sidri globalnega političnega Zahoda. Želimo prispevati k nadaljnjemu utrjevanju in zaščiti njegovih temeljnih vrednot in interesov. To nam bo v letošnjem, ko bomo praznovali 30- letnico razglasitve neodvisnosti, še toliko bolj v zavesti. Prizadevanja slovenskega naroda za svobodo in neodvisnost so se uspešno udejanjila v okviru, ki ga je začrtalo in utrdilo evropsko povezovanje. S padcem evropskih komunističnih totalitarnih režimov je postalo mogoče
udejanjeneje celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. Ta cilj še ni udejanjen v celoti in je naloga naše politične generacije.
Naša osrednja naloga bo predsedovanje Svetu EU v drugi polovici 2021. Ob tem želim izpostaviti ključni prioriteti – pripravljenost in odpornost na krize. Pandemija nas je opozorila, da moramo na EU ravni skupaj oblikovati načine za hitro in učinkovito soočanje s krizami in upravljanje z njimi. Prav tako se je izkristalizirala pomembnost odpornosti družbenih sistemov, ki so zaradi pospešene digitalizacije še bolj izpostavljeni. Zato bosta izboljšanje odpornosti in pripravljenosti na pandemije ter izboljšanje kibernetske odpornosti prioritetnivsebini našega predsedovanja Svetu EU. Visoko na naši agendi bodo tudi države Zahodnega Balkana in udejanjanje njihove evropske perspektive.
Ključna beseda v prihodnje bo stabilizacija Evropske unije, predvsem njena konsolidacija po Brexitu in Covidu. V teh razmerah sta potrebni konsolidacija in stabilizacija obstoječega, lizbonskega okvira, in osredotočanje na ključne teme in izzive, na izboljšanje učinkovitosti delovanja Unije na konkretnih področjih. Notranji trg in Evropska ekonomska in monetarna unija morata biti popolnoma operativna in dolgoročno stabilna. Na tak način bosta lahko prispevala k stabilnosti celotne EU. V skladu s pogodbenimi določili si je potrebno prizadevati za širitev evrskega in Schengenskega območja. V zelo pomembnem smislu Unija ne bo konsolidirana in stabilna, dokler njene zunanje meje ne bodo tudi meje Schengenskega območja.
EU je lahko močna in enotna, če v skupnem sodelovanju spoštujemo subsidiarnost in svobodo evropskih narodov, da na sebi lasten način, ki je v skladu z njihovo zgodovino, kulturo in družbeno specifiko, spoštujoč vladavino prava, udejanjamo evropska načela, vrednote in politike. V EU vemo, da se lahko soočimo z vsako krizo, če ostanemo svobodni, enotni in solidarni.
Spoštovani,
Naj se na tem mestu iskreno zahvalim za vaše sodelovanje in prizadevanje za krepljenje prijateljskih odnosov držav, ki jih predstavljate, s Slovenijo in za pomoč vsem, ki ste nam v času pandemske krize kakor koli priskočili na pomoč. Iskrena hvala za vso solidarnost. Pred nami je leto polno izzivov, izkušnje solidarnosti in sodelovanja pa nas navdajajo s trdnim upanjem, da jim bomo kos. Vsem vam želim, vam, vašim državam in narodom, ki jih predstavljate, obilo zdravja, sreče in blagostanja in da bi se v letošnjem letu še utrdile veziprijateljstva, ki nas povezujejo.
Govor njegove ekscelence nadškofa Jeana-Marieja SPEICHA, apostolskega nuncija v Sloveniji in
doajena diplomatskega zbora, akreditiranega v Sloveniji, ob voščilu
njegovi ekscelenci Borutu PAHORJU, predsedniku Republike Slovenije, ob novem letu 2021
Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije
(vaša ekscelenca predsednik vlade,
vaša ekscelenca minister za zunanje zadeve, spoštovani člani vlade,
dragi kolegi, člani diplomatskega zbora, spoštovane gospe in gospodje),
kot doajenu diplomatskega zbora, akreditiranemu v Republiki Sloveniji, mi je v veliko čast, da lahko v začetku letošnjega leta 2021 zaželim vse najboljše vam, gospod predsednik, slovenski vladi in s tem vsem državljankam in državljanom Slovenije. Leto 2020 je bilo zelo pomembno in nenavadno, zaznamovano s hitrim in neizprosnim širjenjem bolezni covid-19, ki je Slovenijo in vse človeštvo postavilo pred preizkušnjo. Pandemija nas je presenetila, porušila naše načrte in nas pahnila v globalno, epohalno krizo brez primere. Sredi tehnološke in menedžerske evforije smo ugotovili, da so vse države ter da smo mi sami družbeno in tehnično nepripravljeni na širjenje okužbe: njen vpliv je bilo težko prepoznati in priznati. Zdaj si prizadevamo omejiti njeno širjenje, najti rešitve in cepivo. Slovenska vlada se je trudila po svojih najboljših močeh. Na začetku krize je bila v veliko pomoč pri vračanju tujih državljanov iz Slovenije v njihovo domovino. Nekateri moji kolegi so se konec marca zahvalili slovenskim oblastem, zdravstvenim delavcem in vsem slovenskim državljanom, da so poskrbeli za državljane njihovih držav, ki živijo v Sloveniji, pri čemer so dodali, da so za slovenske državljane v svojih državah poskrbeli najbolje, kar so lahko. Bolezen covid-19 nam je dala priložnost, da vzajemnosti damo nov, človeški obraz.
Spopadamo se z zdravstveno krizo, toda obenem ne smemo pozabiti na obstoječo prehransko krizo. Glede na zadnje poročilo o stanju prehranske preskrbljenosti in prehrane v svetu, ki so ga lani julija objavile agencije Združenih narodov, delujoče na področju prehrane, je bilo podhranjenih skoraj 690 milijonov ljudi, število pa še narašča. Vzrokov je več in so deloma odvisni od neenakomerne porazdelitve zemeljskih dobrin. Mednje sodijo tudi pomanjkanje naložb v kmetijstvo, povečanje izgub hrane in odpadkov ter širjenje konfliktov na različnih območjih našega planeta. Vse to še poslabšujejo podnebne spremembe, ki so še posebej prizadele male podeželske pridelovalce ne samo v oddaljenih državah, ampak tudi v vsaki od naših držav, in ogroženost biotske raznovrstnosti, zaradi česar je človeštvo izpostavljeno naravnim nesrečam, tako da lahko govorimo o svetovni okoljski krizi.
Poleg tega sta tu še gospodarska in družbena kriza po pandemiji koronavirusa. Pandemija ima še naprej pomembne gospodarske posledice s precejšnjimi učinki na trg dela. Razkrila in povečala je mnoge ranljivosti in krivice. Ko gre za vpliv na zdravje, virus ne dela razlik. Številne družine v Sloveniji in v drugih državah so ogrožene zaradi gospodarske nestabilnosti ter družbenih in psiholoških težav. V naši družbi je družina prostor, kjer skrbimo drug za drugega; daje nam upanje in nudi varnost. Leta 2021 bo veliko družin potrebovalo našo pomoč in pripravljeni moramo biti pomagati. V svetudela so najhuje in najbolj kruto prizadeti tisti, ki so v najbolj neugodnem položaju in najbolj ranljivi. Vlade in politične stranke so primorane najti konkretne rešitve in opustiti bahaško tekmovalnost, ki izvira iz nekega drugega časa.
Med zdajšnjo pandemijo so bile državne meje zaprte, iskali smo rešitve na državni in svetovni ravni kot odgovor na vprašanje, kako naprej. V teh težkih okoliščinah je diplomatski zbor z zadovoljstvom ugotovil, da se je slovenska diplomacija uspešno spoprijela s temi izzivi ter dobiva nov in zelo zanimiv zagon. Zdi se, da je slovenska diplomacija vidna povsod. Diplomatski zbor pozdravlja prizadevanja za spodbujanje stikov in dialoga s sosednjimi državami ter za poglabljanje odnosov z neevropskimi državami, na primer Latinske Amerike in Afrike, s sodelovanjem na številnih večstranskih srečanjih. Diplomatski zbor se je seznanil z željo Slovenije, da bi jo obravnavali kot odgovorno zaveznico in konstruktivnega partnerja. Diplomatski zbor želi, da Slovenija še naprej poglablja dvostranske in večstranske odnose, ki bogatijo legitimne državne interese in prispevajo k razvoju mednarodne skupnosti, ki spodbuja mir, spokojnost in svobodo. Diplomatski zbor z zadovoljstvom ugotavlja, da Slovenija praznuje dan slovenske diplomacije na dan, ko obeležuje včlanitev v Organizacijo združenih narodov. Slovenija je s tem vstopila v svet diplomacije, nato pa v sorazmerno kratkem času postala članica EU in NATO ter nekaj let kasneje članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Letošnje leto bo za Slovenijo pomembno: praznovanje in obeležitev 30. obletnice plebiscita, ki je bil pomembna prelomnica na poti k neodvisnosti države. Diplomatski zbor bo z veseljem del tega pomembnega dogodka v življenju vaše države. Proslave bodo letos seveda potekale tudi na ravni Evropske unije ter v državah, ki so nastale po razpadu Jugoslavije in ki jih s Slovenijo vežejo številna skupna prizadevanja. Spodbujanje sprave in povezanosti je dobro. Slovenija je postala vzor demokracije in blaginje. V drugi polovici letošnjega leta bo vaša država že drugič predsedovala Svetu EU. Prvič, leta
2008, je bila uspešna. Diplomatski zbor se zelo veseli slovenskih predlogov in prednostnih nalog. Pandemija je prinesla nujno potrebo po enotnosti med narodi, političnimi strankami in državljani. Vsi smo se morali naučiti dati politične razlike na stran in stopiti skupaj pri zaščiti človeških življenj. Upajmo, da bo ta duh preživel in da se bomo skupaj spoprijeli z drugimi izzivi tretjega desetletja tega stoletja.
Dovolite mi, gospod predsednik, da ob koncu čestitam Sloveniji za dvojno zmago v kolesarstvu, ko smo lahko prvič slišali slovensko himno na Elizejskih poljanah, in za velike kajakaške in smučarske dosežke, ter da poudarim, da ste Slovenci športni narod. Iskreno upamo, da bodo slovenske športnice in športniki poskrbeli, da bo ugled države še naprej velik in da ne bodo samo uspešno tekmovali, ampak bodo tudi dobre ambasadorke in ambasadorji vrednot, ki jih prinašajo prihodnje preložene olimpijske igre. Da bo seznam popoln, je treba omeniti še eno področje: gastronomijo. Po izdaji prvega vodnika Gault in Millau, posvečenega Sloveniji, leta 2019 je Michelinov vodnik izrazil priznanje slovenski gastronomiji leta 2020, s tem ko je podelil eni restavraciji dve zvezdici in petim eno zvezdico. Ker je gastronomija doživela eno najtežjih let v svoji zgodovini, so te zgodbe o uspehu žarek upanja za okrevanje leta 2021.
Gospod predsednik, v imenu diplomatskega zbora, akreditiranega v Republiki Sloveniji, vam ob novem letu znova izrekam najboljše želje za blaginjo nas vseh. Naj letošnje leto 2021 državljankam in državljanom Slovenije prinese spravo in mir, blaginjo in srečo ter okrepi prijateljske vezi, ki povezujejo naše raznolike države. Hvala.
