Certo — ecco la traduzione completa in sloveno del testo allegato.

Predsednik vlade Janez Janša kot slavnostni govornik na osrednji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti

23. 12. 2021

Danes se je predsednik vlade Janez Janša udeležil slavnostne seje Državnega zbora in osrednje državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra. Osrednje državne proslave v Cankarjevem domu se je udeležil kot slavnostni govornik skupaj s soprogo Urško Bačovnik Janša.

V nadaljevanju objavljamo prepis nagovora predsednika vlade Janeza Janše na osrednji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Velja govorjena beseda.

»Spoštovane gospe in gospodje,

praznični čas je pred nami. Vendar se zdi, da smo sredi izredne krize, ki nam ne dopušča ničesar drugega kot vrtenje v krogu, brez izhoda in brez rešitev. Ali smo po treh desetletjih res postali odmaknjena dolina solz, sporov in razprtij? Ali pa so nam takšno samopodobo v veliki meri vsilili površni domači oblikovalci javnega mnenja? Samopodobo, ki izkorišča nekatere globoko zakoreninjene vzorce manjvrednosti, ki so nam bili kot narodu skozi stoletja vsiljevani iz različnih prestolnic večnacionalnih držav, pod oblastjo katerih so živeli Slovenci? Verjeli smo, da smo s takšnim lažnim občutkom drugorazrednosti dokončno opravili pred tremi desetletji, a se moramo z njim žal še vedno soočati. Kot da smo pozabili temeljno sporočilo plebiscita: če želimo, da nas priznajo drugi, moramo najprej priznati sami sebe!

Vse to odpira logično vprašanje: ali nas tudi drugi danes vidijo kot kup nesreče in dolino solz?

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo časa, ko smo kot narod edinkrat v svoji zgodovini pogumno vzeli svojo usodo v svoje roke. Na plebiscitu, enotno in na najbolj demokratičen način, ki ga pozna sodobna civilizacija. Nato pa smo svojo odločitev kljub vsem oviram tudi uspešno uresničili.

Slovenska osamosvojitev je bila inovacija, nekaj posebnega. Kolikor vemo, noben drug narod v zgodovini ni pridobil samostojnosti, se ubranil pred agresijo in se postavil na lastne noge na povsem enak način, kot smo to storili mi. Pridobitev samostojnosti s plebiscitom kot temeljnim in osrednjim političnim dejanjem ter uspešna obramba nove države sta bili edinstveni, izvirni in posebni – nekaj, kar dotlej ni bilo izvedeno na podoben način. Kot je v Poljčah napovedal dr. Jože Pučnik, je bilo to veliko presenečenje, zlasti v svoji končni izvedbi, in prav zato uspešno kljub izjemno neugodnemu razmerju sil, ki je bilo usmerjeno proti nam. Tako znotraj nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije kot v Evropi in po svetu. Nihče ni verjel v naš uspeh, vendar smo vztrajali in uspeli. Vedeli smo, da moramo najprej priznati sami sebe in da bodo drugi sledili.

Vztrajali smo in čas nam je dal prav. Uspešnejši smo od vseh držav, ki so nastale na območju nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slovenija je danes med desetimi najvarnejšimi državami na svetu, varnost pa je ena temeljnih človekovih dobrin. Smo sedma najbolj zelena in deveta najbolj trajnostna država na svetu. Lonely Planet je Slovenijo uvrstil na peto mesto med najbolj priporočljivimi turističnimi destinacijami za obisk v letu 2022. Leta 2020 je bila Slovenija po kazalniku starševskega varstva in predšolske oskrbe uvrščena na osmo mesto na svetu. Poleg tega je Slovenija deseta na UNICEF-ovem indeksu blaginje otrok.

Od leta 2004 se lahko primerjamo tudi s partnerji v Evropski uniji. Letos je bila Slovenija glede na število prebivalcev najuspešnejša država EU na področju športa. To je marsikoga presenetilo, mi pa smo na svoje športnike izjemno ponosni. Slovenija se uvršča med tri države EU z največjim deležem študentov v starostni skupini od 20 do 24 let. Od osamosvojitve smo postali bolj egalitarna družba, kot smo bili v času enopartijskega sistema. Po dohodkovni enakosti smo na drugem mestu v EU. Poleg tega ima Slovenija tretje najnižje tveganje revščine ali socialne izključenosti v EU. Leta 2020 je tveganje revščine in socialne izključenosti otrok v Sloveniji znašalo 12 odstotkov; čeprav je vsak odstotek preveč, je to najnižji delež v EU. Povprečje EU znaša 24 odstotkov.

Slovenija ima četrti najnižji delež gospodinjstev v EU, ki si ne morejo privoščiti ustreznega ogrevanja doma. Prav tako ima sedmo najmanjšo razliko v zaposlenosti med spoloma. Slovenija je vodilna v EU pri vključevanju ljudi v programe aktivne politike zaposlovanja. Ima tudi največji delež zaposlenih mater v Evropski uniji. Ta podatek skozi surovo statistiko pokaže, kdo v Sloveniji nosi največje breme vsakdanjega življenja in hkrati opravlja dve službi. Predvsem zaposlene matere. Njihovo dodatno in občutno premalo ovrednoteno delo nam omogoča, da se pri številnih drugih socialnih kazalnikih uvrščamo med najboljše v Evropi.

Slovenija ima drugo najnižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov v Evropski uniji. Kljub temu se je v času epidemije lani uvrstila na sedmo mesto med državami članicami EU glede zadovoljstva ljudi s kakovostjo zdravstvenega varstva. Za zdravstvo in socialno zaščito namenjamo četrti največji delež BDP, takoj za Nemčijo, Francijo in Belgijo.

Slovenija je po javnih izdatkih za kulturne storitve na petem mestu, pri čemer so sredstva precej nad povprečjem EU. Letos smo prvič po letu 1992 za kulturo namenili več kot dva odstotka BDP.

Slovenija ima največji delež območij Natura 2000 v EU, in sicer 38 odstotkov, medtem ko je povprečje EU 18 odstotkov. Po stopnji recikliranja komunalnih odpadkov je Slovenija na drugem mestu v Evropski uniji. Po deležu gozdnatosti je tretja med evropskimi državami in četrta med vsemi državami severne poloble.

Letos smo kljub še vedno trajajoči pandemiji v rekordnem času nadomestili lanskoletni padec gospodarske rasti. Stopnja zaposlenosti je celo višja kot pred pandemijo. Pravzaprav je trenutna stopnja zaposlenosti najvišja v zgodovini Slovenije. Zaposlenih je več kot dvesto tisoč ljudi, pri čemer je zaposlenih skoraj dvajset tisoč več kot pred krizo. Povprečna bruto plača in povprečne pokojnine so realno višje kot pred epidemijo. Od decembra 2019 so se prihranki gospodinjstev v bankah povečali za tri milijarde in pol evrov, prihranki podjetij pa za skoraj dve milijardi evrov.

Med pandemijo smo ohranili in celo izboljšali svoj celoten potencial, pri tem pa smo si izposodili za petino manj od povprečja EU.

Na področju vključevanja digitalnih tehnologij v podjetja je Slovenija od lanskega leta napredovala s 15. na 8. mesto v EU.

Kljub vsem tem dobrim kazalnikom se Slovenci ne počutimo povsem svobodne in tudi nismo med najsrečnejšimi in najbolj zadovoljnimi ljudmi. Na svetovnem indeksu svobode smo na 33. mestu, na svetovnem indeksu sreče pa na 26. mestu – v zadnjem letu smo napredovali za sedem mest. Slovenija se na svetovnih indeksih inovativnosti in konkurenčnosti uvršča med 35. in 40. mesto. Vendar je bil napredek na nekaterih področjih, kjer imamo močne konkurenčne prednosti, poleg naše čudovite narave in geostrateške lege, prepočasen. To so področja, kjer imamo vsa sredstva, da bi bili uspešnejši. Sposobni smo več, veliko več.

Osamosvojili smo se z inovativnostjo. Nikoli v svoji zgodovini nismo nikomur ničesar dolgovali. Ne svojim sosedom, ne Evropi, ne svetu. Vse, kar smo dosegli, smo dosegli sami. Različni uspehi so imeli različne cene. Bolj ko smo bili enotni in inovativni, nižja je bila cena.

Danes to vemo. Takrat smo zmogli in vemo, da zmoremo tudi danes. Tega ne samo vemo, ampak to še naprej dokazujemo. Zato nimamo nobenega občutka manjvrednosti v primerjavi z drugimi narodi v EU ali drugod po svetu.

Vemo tudi, da se svet danes premika veliko hitreje kot pred tremi desetletji. Veliko hitreje kot nekoč lahko pridobimo bistveno natančnejše informacije o tem, kaj se dogaja okoli nas, v naši soseščini in drugod po svetu. Iz dneva v dan postaja nesorazmerno večja količina informacij in znanja dostopna nesorazmerno večjemu številu posameznikov.

To stoletje, ki je že dobro v teku, bo čas drugačne dinamike od tiste, ki smo je vajeni.

Znanost kaže, da je v nam znanem vesolju, za katerega je dokazano, da se širi, med dva in deset tisoč milijard galaksij. Ena izmed njih je Rimska cesta, v kateri se nahajajo naš planet Zemlja in naše Osončje. Poleg tega vsebuje najmanj še sto milijard zvezd oziroma sončnih sistemov in najmanj toliko planetov. Svetloba potrebuje več sto tisoč let, da prepotuje razdaljo z enega roba naše galaksije do drugega. Za primerjavo: svetloba od Zemlje do Lune potrebuje dve sekundi. Ocenjuje se, da je približno sedem odstotkov zvezd podobnih našemu Soncu, milijarde planetov pa naši Zemlji. Prostor za človeštvo je praktično neskončen in zdaj je čas, ko lahko dosežki človeštva omogočijo pot do sosednjih sončnih sistemov. In še dlje.

Zdaj je tudi čas, ko bomo videli, ali se je človeštvo najprej sposobno povezati, da ohrani življenjske pogoje na našem čudovitem planetu, izkorenini lakoto in združi znanje, preden se zazre proti zvezdam. Dobesedno.

Pravzaprav je to trenutno edini prepoznavni skupni cilj človeštva v bližnji prihodnosti. Skupni cilj, ki lahko, ni pa nujno, združi človeštvo v skupni želji po skupnem dobrem kljub vsem razlikam. Zelo verjetno je to edina alternativa novim radikalnim delitvam sveta, vsesplošnemu hibridnemu vojskovanju, oboroževalni tekmi v vesolju ter ponovni in otipljivi grožnji jedrskega konflikta.

To bo v bližnji prihodnosti preizkus tako za svetovno politiko kot za svetovno znanost. Preizkus za vsako državo in vsak narod na planetu. Tudi za nas Slovence. Vsak izmed nas se lahko in mora vključiti v ta prizadevanja. Skozi zgodovino smo dokazali, česa smo sposobni. To smo dokazali tudi z inovativnostjo.

Avtor teorije, ki je omogočila, da je prvi človek stopil na Luno, je bil naš rojak Herman Potočnik Noordung. Zakon, ki opisuje moč sevanja črnega telesa glede na njegovo temperaturo, je odkril Jožef Stefan. Inženir Franc Rode je izumil prvi ročni kalkulator. Žiroskopski sistem za vodenje vesoljskega plovila, ki je leta 1962 v vesolje poslalo prvega ameriškega astronavta, je razvil France Puhek. Anton Mavretič je sodeloval pri razvoju plazemskega spektrometra za projekte Voyager. Še danes se uporablja v instrumentih za merjenje plazme v sončnem vetru v vesolju. Janez Repar je izumil etilen-propilensko gumo, ki je olajšala raziskovanje vesolja z vesoljskimi plovili. Merilne naprave slovenskega izvora se danes uporabljajo v večini vesoljskih plovil. John Hrastar je bil gonilna sila pri razvoju vremenskih in izvidniških satelitov ter je prejemnik najvišjega civilnega priznanja NASA. Marija Strojnik je razvila sistem, ki se danes uporablja v skoraj vseh satelitih omrežja GPS. Inovacija slovenskega podjetja je skrajšala čas, potreben za uporabo podatkov s satelitskih posnetkov. Maruša Bradač je sodelovala pri zasnovi novega Nasinega teleskopa James Webb. Slovensko podjetje razvija zračne kupole, ki se bodo uporabljale kot skladiščni prostori v vesolju. Drugo slovensko podjetje sodeluje z Naso pri razvoju eksperimentalnega električnega letala. Slovenski znanstveniki so sodelovali tudi pri projektu, ki je leta 2019 pripeljal do prelomne prve fotografije črne luknje. Nekdanji dijak kranjske gimnazije Dušan Petrač kot mednarodni strokovnjak za vesoljsko tehnologijo sodeluje v Nasinem programu Solar System Ambassadors. Slovenski sateliti krožijo okoli Zemlje. In seznam se nadaljuje.

Vemo, kakšen je bil izziv pred tridesetimi leti, in vemo, kakšen je danes. Zavedamo pa se tudi, da nam vsa znanost, znanje in blaginja ne koristijo, če ni dovolj ljudi. Zato je reševanje demografskih vprašanj ena najvišjih prioritet Slovenije in Evropske unije. Več veselja do življenja in več otrok. Brez Slovencev, slovenskega jezika in slovenske kulture bi država sicer lahko obstajala, vendar ta država ne bi bila Slovenija. Zato nikoli ne smemo pozabiti, da smo se s plebiscitom odločili ZA samostojno SLOVENIJO.

Hkrati ne smemo pozabiti, da so številni Madžari, Italijani in pripadniki drugih narodnosti glasovali ZA samostojno Slovenijo in da smo v tridesetih letih naše samostojnosti Slovenijo gradili kot dom za vse.

Pred nekaj desetletji je Franc Jeza zapisal: »Tolaži nas lahko dejstvo, da je po vsej Sloveniji mnogo navadnih, neznanih ljudi, ki tudi v političnem smislu ostajajo pravi neznani borci za svobodo in narodno zavest in ki bodo kakor po čudežu vzklili – kot cvetje spomladi, čeprav se pozimi zdi, da je pod snegom vse brez življenja – ter odigrali odločilno vlogo …«

Zaradi takšnih izjav so Jezo celo njegovi prijatelji označevali za sanjača, vendar se je izkazal za vizionarja, saj so se njegove napovedi uresničile v času slovenske pomladi in v prelomnem letu 1990. Kakor po čudežu so vzklili neznani borci za svobodo in lahko bi našteli več deset tisoč zgodb, podobnih tistim, ki smo jih prej videli v videoposnetku.

Pred nami so veliki izzivi in preizkušnje. Upajmo, da ne, a lahko bodo še večji od tistih pred desetletji. Zato se spomnimo besed Franca Jeze in Aleksandra Solženicina:

Dvignimo se na raven izzivov našega časa. Slovenija potrebuje navadne ljudi. Brez izključevanja. Potrebuje velike ljudi. Ne samo izjemne, ampak resnično velike ljudi. Zato poiščite junaka svobode v svojem srcu. Poiščite ga v svoji duši. Poiščite ga v globinah svoje domovine. In kakor po čudežu lahko v vsakem izmed nas vzklije nekaj izjemnega – kot cvetje spomladi, čeprav se pozimi zdi, da je pod snegom vse brez življenja – ter odigra odločilno vlogo.

Želim vam blagoslovljen in vesel božič! Želim vam ponosno praznovanje naše najpogumnejše, najpomembnejše in najboljše odločitve. V novem letu ostanite zdravi, veseli in pogumni. Bog blagoslovi Slovenijo.«

Na slavnostni seji Državnega zbora so v okviru kulturnega programa nastopili dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter godalni kvartet Adora. Predvajan je bil tudi videoposnetek z naslovom »30 let Ustave Republike Slovenije«, ki ga je Državni zbor pripravil v sodelovanju z osnovnošolci v okviru natečaja ob 30. obletnici Ustave Republike Slovenije.

Pri video projektu »30 let Ustave Republike Slovenije« so sodelovale Osnovna šola Olge Meglič Ptuj, Osnovna šola Draga Bajca Vipava, Osnovna šola Solkan in Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica.

Osrednji poudarek državne proslave v Cankarjevem domu je bila predstavitev kulturne dediščine osmih slovenskih pokrajin: Gorenjske, Prekmurja, Koroške, Dolenjske, Bele krajine, Primorske, Štajerske in Notranjske. Predstavljene so bile v obliki osmih izpovednih besedil – poezije slovenskih avtorjev, tesno povezanih s posameznimi pokrajinami – ter skozi glasbo in ples.

Scenarist državne proslave v Cankarjevem domu je bil Igor Pirkovič, režiser Roman Končar, glasbeni vodja pa Patrik Greblo. V kulturnem programu državne proslave je nastopil tudi Omar Naber, predvajan pa je bil tudi film o plebiscitu leta 1990.