Nagovor Njegove ekscelence predsednika Republike Slovenije (preveriti ob predaji):

Doyen diplomatskega zbora,

Dovolite mi, da vam zaželim prisrčno dobrodošlico na tem novoletnem sprejemu, ki je prilagojen trenutnim razmeram. Zelo upam, da se bo pandemija čim prej preoblikovala v obvladljivo endemijo in da bomo lahko skupaj z optimizmom začeli celovito okrevanje naših držav in mednarodne skupnosti.

Ekscelence,

kot je običajno, se bom dotaknil najpomembnejših vprašanj.

Prvič – glede razmer v Sloveniji
Upam si trditi, da bo Slovenija iz zdravstvene krize izšla kot zmagovalka. To pomeni, da je po eni strani sprejela razmeroma ustrezne ukrepe za zaščito zdravja ljudi, po drugi strani pa je zagotovila optimalno delovanje gospodarstva in javnega življenja kot celote.

Takšno učinkovito spopadanje z epidemijo bo Sloveniji omogočilo, da bo v naslednjem desetletju med zmagovalkami zelene in pametne preobrazbe.

To je v veliki meri odvisno od letošnjega super volilnega leta. Ne mislim le na izid volitev, temveč tudi na ton in vsebino razprav, ki bodo oblikovale splošno razpoloženje ljudi.

Kolikor kot predsednik poznam razpoloženje ljudi, so politike, ki so zmerne in usmerjene v trajnostno prihodnost, lahko nagrajene.

Čeprav se politične delitve zdijo zelo močne, verjamem, da med ljudmi niso tako globoke, kot se zdi. Vendar jih ne podcenjujem.

Če bi se – v nasprotju z mojimi željami in pričakovanji – volilne kampanje odvijale na zelo grob in izključujoč način, potem ne bo prostora za dialog o našem skupnem načrtu zelene in pametne preobrazbe. Zato je po mojem mnenju v interesu političnih strank, ki realno računajo na vodenje države po volitvah, da predvolilno razpravo umirijo in se v tem času osredotočijo na slovenske prioritete po volitvah.

Pandemija je povsod po svetu, tudi v demokratičnih družbah z dolgo tradicijo, sprožila vprašanja zaupanja v demokratične institucije in njihovo učinkovito delovanje. Tudi v Sloveniji. Prav je, da znamo prepoznati nekatere skušnjave omejevanja neodvisnih institucij pod krinko obvladovanja krize. Prav tako pa je napačno vsako dejanje v času krize označiti kot napad na demokracijo.

Demokracija je tudi menjava oblasti. V Sloveniji se je to zgodilo na začetku epidemije, kar je vse skupaj še dodatno zapletlo.

Vendar verjamem, da je Slovenija kot demokratična država preizkus menjave oblasti v težkih razmerah prestala z relativno zrelostjo in da bo to s časom še bolj jasno.

Menim, da je slovenska demokracija dovolj trdna, da ne bo podlegla skušnjavam v času krize ali drugače. V obdobju okrevanja pa bo treba posvetiti več naporov krepitvi vseh temeljnih demokratičnih vrednot in institucij.

Skratka, Slovenija začenja novo poglavje, ki bi lahko postalo zgodba o uspehu, če bo dovolj politične zmernosti, dialoga in pripravljenosti na sodelovanje.

Drugič – glede položaja Slovenije v mednarodni skupnosti
Pred tridesetimi leti so države Evropske skupnosti priznale Republiko Slovenijo, še prej pa nekatere druge evropske države. V prihodnjih dneh in tednih bomo obeleževali 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov s številnimi državami, ki jih predstavljate.

Spomnim naj, da je Slovenija pridobila svojo neodvisnost na pravi, zakonit način in da je posebno skrb namenila mirnemu reševanju vseh vprašanj, s čimer je okrepila svoj ugled v mednarodni skupnosti, ki je neprecenljiv.

Mednarodni položaj Slovenije ocenjujem kot dober in ugoden. Slovenija je varna, demokratična in napredna država.

Je članica Evropske unije in Nata, kar v veliki meri določa njen zunanjepolitični profil. Slovenija je torej aktivni in sestavni del zahodnega sveta.

Od diplomatskega priznanja pred 30 leti Slovenija dosledno deluje za mirno reševanje sporov, dobrososedske odnose, mednarodno sodelovanje in multilateralizem.

To je eden od razlogov, da ima toliko prijateljev po vsem svetu in nima nobenega nasprotnika ali sovražnika.

Tretjič – glede odnosov s sosednjimi državami
Ekscelence,

ker predsednik vlade in jaz lani zaradi pandemije nisva imela sprejema, naj danes spomnim na dve prelomni točki naše sosednje politike iz leta 2020.

Prva je vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti v Trstu. To je bil dogodek stoletja. Omogočen je bil zaradi velikega zaupanja med obema vladama in predsednikoma ter iskrene želje, da slovenska in italijanska skupnost živita skupaj v evropskem duhu.

Stisk roke z italijanskim predsednikom in mojim dragim prijateljem Mattarello pred spomenikoma nedavne zgodovine je bil zame osebno najbolj nepozaben trenutek mojega političnega življenja. Čeprav nisva rekla ničesar, sva povedala vse.

Lani sva s predsednikom Mattarello skupaj uradno obiskala Novo Gorico in Gorico v podporo projektu Evropske prestolnice kulture 2025, ki poteka pod geslom GO! Brezmejno 2025.

Še en čudovit trenutek je bilo skupno obeleževanje Slovencev in Avstrijcev ob 100. obletnici koroškega plebiscita. To se je zgodilo prvič in je bil prav tako dogodek stoletja.

V duhu dobrososedskih odnosov štejem tudi skupno udeležbo s predsednikom Madžarske Janosom Áderjem na praznovanju 30. obletnice Zveze Slovencev na Madžarskem med nepozabne dogodke leta. Istega dne sva s hrvaškim predsednikom in prijateljem Zoranom Milanovićem odkrila spomenike dvema pesnikoma in narodnima buditeljema v Ljubljani in Zagrebu.

Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengensko območje. Pozdravljam tudi prizadevanja obeh vlad za ureditev vseh odprtih vprašanj, vključno z ribiškim režimom, vendar pod ključnim pogojem, da se spoštuje razsodba arbitražnega sodišča glede meje med državama.

Verjamem, da še nikoli v 30 letih nismo imeli tako dobrih odnosov z vsemi štirimi sosednjimi državami kot v zadnjih letih. Na tem moramo graditi.

Četrtič – glede Evropske unije
Evropska unija se sooča s številnimi izzivi. V boju proti pandemiji je sprejela pomembne skupne korake, ki so bili v preteklosti težko predstavljivi. Učinkovito je uskladila nabavo cepiv, hitro vzpostavila sklad za okrevanje in rast ter se dogovorila o skupnem digitalnem COVID potrdilu.

Želimo si še učinkovitejšo in bolj enotno EU. V interesu Slovenije je, da je vključena v najbolj integrirani del Evropske unije.

Lani smo na pobudo predsednika Mattarelle in mene vsi predsedniki držav članic EU v posebnem pismu ob dnevu Evrope pozvali državljane k aktivnemu sodelovanju na Konferenci o prihodnosti Evrope.

Osebno ne pričakujem, da bo Konferenca o prihodnosti Evrope prelomnica pri oblikovanju našega skupnega načrta za prihodnost EU. Verjamem, da bo ob pravem času in na pravi način morda ponovno potrebna ustavna konvencija.

Slovenija je v drugi polovici prejšnjega leta predsedovala Svetu EU. Strinjam se z najvišjimi predstavniki EU, da je to nalogo v zahtevnih razmerah opravila odlično.

Petič – glede Zahodnega Balkana in širitve EU
Širitev EU na Zahodni Balkan je geopolitično in varnostno ena najvišjih prioritet ter v vitalnem interesu EU in držav Zahodnega Balkana.

Potrebujemo bolj aktivno politiko širitve EU ter bolj ambiciozne reforme držav Zahodnega Balkana in mirno reševanje medsebojnih sporov.

Razmere na Zahodnem Balkanu se slabšajo. Najbolj me skrbi položaj v Bosni in Hercegovini, zlasti zaradi očitnih poskusov spreminjanja meja. Poskusi določanja nacionalnih meja na etnični osnovi so izjemno tvegani in ogrožajo mir in varnost v regiji ter Evropi.

Lansko pomlad sem skupaj s hrvaškim predsednikom Milanovićem gostil vrh procesa Brdo–Brijuni, ki je potrdil kompleksnost razmer in potrebo po hitrejši širitvi EU.

EU–Zahodni Balkan vrh, ki je potekal v Sloveniji v začetku oktobra v okviru slovenskega predsedovanja, ocenjujem kot koristen in nujen. Upam, da bodo zaključki prispevali k temu, da bo širitev EU med prednostnimi nalogami Evropske komisije.

Žal EU znova ni izkoristila priložnosti za začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Iskreno si želim, da bi se to čim prej zgodilo.

Le iskrena evropska perspektiva lahko zagotovi mir, varnost in blaginjo v tej regiji.

Šestič – glede odnosov z ZDA, Rusijo in Kitajsko
Zelo jasno želim poudariti, da smer naše zunanje in varnostne politike določata članstvo v EU in Natu. Združene države so naš zaveznik in partner.

Čeprav Ruska federacija in Kitajska nista naši vojaški in politični zaveznici, si prizadevamo za iskrene odnose na podlagi medsebojnega spoštovanja.

Poudarjam potrebo po konstruktivnem dialogu med Zahodom in Rusijo ter pričakovanje, da se bodo izognili uporabi sile. Evropa in svet potrebujeta mir.

Od vzpostavitve diplomatskih odnosov s Kitajsko Slovenija dosledno podpira načelo ene Kitajske, hkrati pa podpira odprtje ekonomskega predstavništva Tajpeja.

Želimo si dobre in prijateljske odnose z vsemi državami sveta.

Sedmič – glede globalnih izzivov
Vsi veliki izzivi so globalni in jih je mogoče reševati le skupaj. To velja za pandemijo, podnebne spremembe ter znanstveni in tehnološki razvoj.

Vsi smo zavezani načelom OZN, Slovenija pa tudi EU, Svetu Evrope, OVSE, OECD in drugim organizacijam.

Ključno je spoštovanje vladavine prava, človekovih pravic ter dialoga in strpnosti.

Mir in varnost ostajata temeljna naloga. Slovenija ostaja zavezana mirnemu reševanju sporov.

Podnebne spremembe so eden največjih izzivov. COP26 je prinesel napredek, a delo ostaja.

Teh vprašanj ne moremo reševati sami, zato je multilateralizem ključnega pomena.

Slovenija je ponovno vložila kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN 2024–2025.

Na koncu,

Ekscelence,

prosim, prenesite svojim voditeljem držav moje najboljše želje za začetek novega leta in iskreno upanje za krepitev medsebojnega zaupanja in sodelovanja v korist ljudi in mednarodne skupnosti.