Nagovor njegove ekscelence predsednika Republike Slovenije

Spoštovani doajen diplomatskega zbora,
ekscelence,

dovolite mi, da vam izrečem prisrčno dobrodošlico na vsakoletnem sprejemu za diplomatski zbor.

Naj najprej poudarim iskreno zavezanost Slovenije k celovitemu poglabljanju prijateljstva in sodelovanja z državami, ki jih predstavljate. Vsi smo odgovorni za mir ter varno prihodnost nas samih in naših otrok. Za dosego tega cilja bo Slovenija po svojih najboljših močeh sodelovala z vami.

Ekscelence,

kot je običajno, se bom za namen tega sprejema na kratko dotaknil najpomembnejših vprašanj.

Prvič,
glede razmer v Sloveniji

V treh desetletjih je Sloveniji uspelo razviti trden demokratični politični sistem. Zato odstop vlade in kratko obdobje zmanjšane politične stabilnosti do imenovanja nove vlade ne bi smela imeti večjih posledic za nadaljnji ugoden gospodarski in družbeni razvoj Slovenije.

Slovenija potrebuje vlado — bodisi v tem mandatu Državnega zbora bodisi po predčasnih volitvah — ki bo imela prepričljivo politično večino in jasno vizijo svojega dela. To bo javnosti jasno pokazalo, da so koalicijske stranke skupaj v vladi zato, da uresničujejo skupni program, in ne zato, ker bi se bale predčasnih volitev.

V primeru morebitnih predčasnih volitev letos ne bo nobenega dvoma o njihovi ustavnosti, zakonitosti in legitimnosti. Rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo za izvršitev ustavne odločbe o spremembi volilnega sistema, se izteče konec leta. Kljub temu si bom še naprej po najboljših močeh prizadeval, da Državni zbor odločbo uresniči čim prej in spremeni volilno zakonodajo. V teh razmerah, po odstopu vlade in ob možnosti predčasnih volitev, je kot na dlani jasno, kako pomembna je sprememba volilne zakonodaje za slovensko demokracijo.

V vseh svojih govorih poudarjam pomen dialoga in sodelovanja, političnega in siceršnjega. V razmerah, ko v Sloveniji ni globoke družbene in politične razklanosti, Slovenija ostaja steber družbene in gospodarske stabilnosti v tem delu Evrope.

Drugič,
glede odnosov s sosednjimi državami

Slovenska zunanja politika se začne z iskrenim prizadevanjem za negovanje najboljših možnih odnosov s sosednjimi državami. To je pomembno z mnogih vidikov: za varnost, gospodarsko sodelovanje, znanstveno in kulturno sodelovanje ter nenazadnje za sobivanje in prijateljstvo s sosednjimi narodi.

V skoraj tridesetih letih slovenske samostojnosti nam je uspelo rešiti praktično vsa odprta vprašanja s sosednjimi državami. Rešeno je tudi vprašanje meje s Hrvaško. Današnja odločitev Sodišča Evropske unije tega ne spreminja. Sosednja in prijateljska Hrvaška še ni pripravljena izpolniti svojih obveznosti, vendar sem prepričan, da se bo to prej ali slej zgodilo. Veselim se prvega srečanja z novoizvoljenim predsednikom Zoranom Milanovićem po njegovem nastopu funkcije. Velik pomen pripisujem njegovim izjavam o želji po izboljšanju odnosov s Slovenijo.

Čez nekaj mesecev bomo skupaj z italijanskim predsednikom in prijateljem Sergiom Mattarello obeležili 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Tudi po nedavnih pogovorih z njim pričakujem, da bo to sovpadalo z vrnitvijo obnovljenega Narodnega doma slovenski skupnosti na Tržaškem. To bo pomemben dogodek. Ob spominu na temna poglavja naše zgodovine bomo skupaj delovali za skupno, svetlo, evropsko prihodnost.

Letos bom uradno obiskal Madžarsko in se srečal s predsednikom in prijateljem Jánosom Áderjem. Dogovorila sva se, da se bova osredotočila na okoljska vprašanja. Naši sosednji državi imata tudi narodni manjšini na drugi strani meje, meje, ki danes ne obstaja več. Prepričan sem, da bo to srečanje potekalo v duhu prijateljstva, sodelovanja in sobivanja.

Zelo sem ponosen, da sva se z avstrijskim predsednikom in prijateljem Alexandrom Van der Bellnom skupaj odločila, da letos obeležimo 100. obletnico koroškega plebiscita. To bo dogodek brez primere v zgodovini. Oba si želiva, da bi bila ta slovesnost in vse, kar jo spremlja, povezana z velikimi pričakovanji glede naše skupne evropske prihodnosti, ki nekatere pretekle dogodke postavlja v kontekst novih zgodovinskih priložnosti.

To samo po sebi kaže našo močno zavezanost utrjevanju dobrososedskih odnosov ter s tem krepitvi regionalne varnosti in blaginje.

Tretjič,
glede Evropske unije

Preden nadaljujem, se moram najprej dotakniti dejstva, da Združeno kraljestvo danes zapušča Evropsko unijo. Spoštujem voljo britanskega ljudstva in dolžnost britanske vlade, da jo uresniči. Kljub temu je danes zame, kot ponosnega evropskega državljana, žalosten dan. Odhaja država, s katero imamo toliko skupnega. Na koncu so prevladale razlike. Vse bo pokazal čas. Zato se od njih ne poslavljam za vedno, temveč le za zdaj.

V vse bolj nepredvidljivih mednarodnih razmerah si Slovenija želi Evropo, ki tesneje sodeluje in ima večji vpliv na mednarodnem prizorišču.

V tem okviru Slovenija pozdravlja nedavno oblikovanje najpomembnejših evropskih institucij in njihovih vodstev ter njihove ambiciozne cilje za prihodnost. Zdi se mi zelo pomembno, da se je Evropska unija po letih čakanja odločila ponovno premisliti o načinu svojega delovanja in da bo čez nekaj mesecev v Bruslju začela Konferenco o prihodnosti Evrope.

Ob tej priložnosti vas želim obvestiti, da sem se odločil ustanoviti Slovensko konferenco o prihodnosti Evrope. Trenutno potekajo zadnje priprave na njeno ustanovitev, ki naj bi se zgodila prihodnji mesec. Na slovenski konferenci bomo razpravljali o vseh vprašanjih, ki bodo odprta na bruseljski konferenci, z namenom, da našim stališčem damo močan slovenski pečat. Na ta način želim spodbuditi živahno razpravo o naši skupni evropski prihodnosti in pomagati pri sprejemanju odločitev za njen celovit preporod.

Premislek o evropski prihodnosti in načinu delovanja Evropske unije je še posebej nujen v luči izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Ta proces še poteka in soočili se bomo s številnimi novimi izzivi prihodnjih dobrih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Za Evropsko unijo je bistveno, da v teh pogajanjih ohrani enotnost, hkrati pa utrjuje partnerstvo z Združenim kraljestvom.

Slovenija si bo še naprej prizadevala, da Evropska unija najde skupni imenovalec pri vprašanju migracij, zlasti nezakonitih migracij. Če bo pri tem uspešna, bo to močno okrepilo naše zaupanje v sposobnost Evropske unije, da rešuje najzahtevnejša vrednostna in politična vprašanja.

Četrtič,
glede Zahodnega Balkana

Slovenija iskreno in odločno podpira politiko odprtih vrat Evropske unije in obžaluje zamude v procesu širitve. Upamo in verjamemo, da bo večina držav članic Evropske unije prepoznala, da je širitev Evropske unije na Zahodni Balkan predvsem geopolitično vprašanje, zato so vse nepotrebne zamude nesprejemljive.

Slovenija ima dobre odnose z vsemi državami Zahodnega Balkana in lahko zato deluje kot posrednik pri utrjevanju procesov sprave ter omogočanju tesnejšega sodelovanja med posameznimi državami.

Slovenija je predstavila pobudo za proces Brdo-Brijuni, ki ga zdaj vodimo skupaj s Hrvaško. Ta proces se je začel pred desetimi leti in je bil prva oblika povezovanja in sodelovanja med temi državami na najvišji politični ravni. V veliko zadovoljstvo mi je, da je iz te pobude nastalo veliko drugih priložnosti in forumov za sodelovanje.

Petič,
glede odnosov z ZDA, Rusko federacijo in Kitajsko

Zelo jasno želim poudariti, da naša zunanja in varnostna politika temelji na članstvu v Evropski uniji in Natu. ZDA so naš zaveznik in partner. Slovenija želi poglobiti partnerstvo z ZDA na vseh relevantnih področjih. Hkrati želimo bolje premoščati razlike pri pristopu k nekaterim vprašanjem, zlasti glede spoštovanja Pariškega sporazuma in iranskega jedrskega dogovora.

Ruska federacija in Kitajska, obe članici Varnostnega sveta OZN, nista slovenski vojaški in politični zaveznici, vendar si prizadevamo okrepiti odnose z obema, zlasti gospodarske vezi. Slovenija si prizadeva za iskrene odnose, utemeljene na medsebojnem spoštovanju in razumevanju, z vsemi članicami Varnostnega sveta.

Prav tako si želimo dobrih, urejenih, iskrenih in, če je mogoče, prijateljskih odnosov z vsemi drugimi državami po svetu.

Šestič,
glede multilateralizma in mednarodnega miru

Organizacija združenih narodov bo letos praznovala 75 let obstoja. Njeno glavno poslanstvo je bilo, je in bo zagotavljanje ter utrjevanje miru. Hkrati so OZN s svojimi številnimi agencijami in uradi središče prizadevanj za reševanje problemov sodobnega sveta. Teh problemov je veliko in v tem večpolarnem svetu jih lahko učinkovito rešujemo le na multilateralni ravni. Zato je pomembno še naprej izboljševati delovanje OZN zaradi miru, stabilnosti ter uravnoteženega gospodarskega in družbenega razvoja.

V tem pogledu menim, da je utrjevanje multilateralizma v interesu vseh držav, ne glede na njihovo vojaško, politično ali gospodarsko moč.

Današnji svet je manj predvidljiv in manj varen, kot je bil včeraj. Kljub temu, ali prav zato, želim poudariti zavezanost Slovenije mirnemu reševanju vseh sporov in konfliktov.

Še posebej me skrbi nedavna zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu. Kot članica Evropske unije in Nata Slovenija poziva k umiritvi napetosti ter k neširjenju jedrskega orožja. V tem pogledu je Slovenija zavezana boju proti terorizmu in ostaja trdna zaveznica globalne koalicije proti Daeshu v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN iz leta 2014.

Teh vprašanj ne moremo reševati enostransko. Svet postaja, če nam je to všeč ali ne, vse bolj povezan in soodvisen.

Zato so skupna prizadevanja za krepitev zaupanja v vladavino prava, diplomacijo in prijateljsko reševanje sporov tako zelo pomembna.

Sedmič,
glede podnebnih sprememb

Grožnje mednarodnemu miru in varnosti prihajajo tudi z drugih področij. Podnebne spremembe so ena izmed njih. To je resen problem, ki ogroža naš sodobni način življenja. Reševanje podnebnih sprememb moramo jemati resneje tako na ravni posameznih držav kot v mednarodnem okviru.

V luči tega sem nedavno oblikoval stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko z vrhunskimi strokovnjaki, ki mi bodo pomagali oblikovati priporočila za vlado in Državni zbor. To je zaveza Slovenije in moja osebna zaveza aktivnemu obvladovanju posledic podnebnih sprememb ter trajnostnemu razvoju Slovenije, Evropske unije in preostalega sveta.

In na koncu, za sklep,

želim še enkrat poudariti svojo iskreno željo po ohranjanju dobrih odnosov z vsemi državami Evropske unije in sveta.

Slovenija bo ostala aktiven partner v prizadevanjih za mir in sodelovanje, da bi zagotovili boljšo in varnejšo prihodnost za vse.

Ekscelence,

zahvaljujem se vam za vaša prizadevanja za nadaljnjo krepitev partnerstev med Slovenijo in državami, ki jih predstavljate.

Prosimo, da svojim voditeljem držav ponovno prenesete moje najboljše želje ob začetku tega leta, skupaj z iskrenim upanjem na krepitev našega medsebojnega zaupanja in sodelovanja v korist ljudi, ki jih predstavljamo, ter širše mednarodne skupnosti.

Nagovor njegove ekscelence nadškofa Jean-Marieja SPEICHA,
apostolskega nuncija v Sloveniji in
doajena diplomatskega zbora, akreditiranega v Sloveniji,
ob predaji novoletnih voščil za leto 2020
njegovi ekscelenci gospodu Borutu PAHORJU, predsedniku Republike Slovenije

Govor njegove visokoprečastite ekscelence apostolskega nuncija nadškofa Jean-Marieja Speicha

Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije in gospa,

vaša ekscelenca gospod predsednik vlade in gospa,

spoštovani člani vlade,

dragi kolegi iz diplomatskega zbora,

gospe in gospodje,

na začetku tega leta 2020 mi je kot doajenu diplomatskega zbora, akreditiranemu v Republiki Sloveniji, v veliko čast, da vam, gospod predsednik, vladi te države in prek vas vsem slovenskim državljankam in državljanom izrečem najboljše želje.

Leto 2020 bo za Republiko Slovenijo zelo pomembno. Zaznamuje namreč 30. obletnico plebiscita, ki je bil prelomni dogodek na poti k neodvisnosti te države. To bo zagotovo priložnost za številne spominske dogodke in praznovanja, ki bodo vrhunec dosegla prihodnje leto. Diplomatski zbor z veseljem deli ta pomemben trenutek v narodnem življenju. Doseganje cilja vedno ponuja priložnost za analizo doseženega napredka. Ta obletnica bi zato lahko bila priložnost, da ta mlada država oceni svoje pomembne dosežke. To je tudi čas za vprašanje, koliko je še treba storiti za nadaljnjo gradnjo boljše prihodnosti. Zato je to izjemno leto, ki bo vsem slovenskim državljanom omogočilo ne le praznovanje njihove identitete, temveč tudi uresničevanje številnih upov, vzbujenih leta 1990, ki so bili gonilna sila na poti k neodvisnosti. Mirna in uravnotežena analiza tako pozitivnega kot manj pozitivnega bo omogočila krepitev temeljev Republike in legitimne svobode njenih državljanov. Diplomatski zbor, tako kot številni drugi opazovalci, opaža, da neodvisna Slovenija uživa stabilnost in dober gospodarski razvoj, ki se medsebojno dopolnjujeta. Visoka kakovost življenja, ki jo Slovenija danes lahko uživa, je rezultat stalne rasti semen, posejanih med dogodki leta 1990.

Praznovanja, ki se začenjajo letos, bodo zagotovo potekala tudi v širšem okviru Evropske unije in držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije ter s Slovenijo delijo številna prizadevanja. To bi lahko bila tudi dobra priložnost za mirno ovrednotenje preteklosti te regije, kar bi lahko spodbudilo nov pristop in jo odprlo popolnoma novim in pozitivnim možnostim.

Dobro veste, gospod predsednik, da je Slovenija leta 1990 gledala proti Evropi z upanjem in kot priložnostjo. To je bilo upanje za vse ljudi, ki so se pred tridesetimi leti oddaljili od propadajočega sistema. Slovenci so si želeli boljšega življenja, utemeljenega na spoštovanju človekovega dostojanstva ne glede na politično ali versko prepričanje; želeli so življenje, ki bi jim ponudilo možnost uresničitve pričakovanj glede svobode, blaginje in kulturnega izražanja. Zdaj, po tridesetih letih, sedanje razprave o prihodnosti Evrope odpirajo nekatera vprašanja. V zvezi s tem se številni evropski državljani sprašujejo, ali je ta celina še vedno sposobna izpolniti njihova upanja in ali sistem, ki je bil ustvarjen in postopoma utrjen, res ustreza njihovim današnjim pričakovanjem. Želijo si, da Evropska unija ne bi bila zgolj gospodarski prostor ali le politična šahovnica, temveč predvsem človeški prostor.

Gospod predsednik, morda je samoumevno reči, da so trenutne razmere v svetu krhke. Diplomati to vidimo od blizu in včasih se počutimo kot nekoliko nemočni opazovalci. Priče smo zaskrbljujočemu pojavu številnih osebnih in nacionalnih egoizmov ter izgubi zaznave skupnega dobrega. Vse te okoliščine v različnih delih sveta povzročajo konflikte različnih vrst. Mir je krhka dobrina in trdna stabilnost se včasih lahko zdi utopija. Diplomati smo prepričani o pomenu diplomacije in dialoga, o pomenu skupnega razmisleka za oblikovanje učinkovitih strategij, iskanje rešitev in sprejemanje odgovornih odločitev. Poleg tega smo diplomati prepričani ne le o bistveni vlogi dvostranskih odnosov, utrjenih z vrsto sporazumov, ki jih je treba spoštovati in razvijati, temveč prepoznavamo tudi pomen, na primer, Evropske unije in Organizacije združenih narodov. V tem kontekstu bi rad v imenu svojih kolegov pohvalil prizadevanja Slovenije, ki je poslala mirovnike tako na Kosovo, da bi spodbujala stabilnost Balkana, kot tudi v druge države. Spominjam se, da letos mineva 45 let od Helsinške sklepne listine, katere namen je bil zmanjšati napetosti v odnosih med državami komunističnega bloka in Zahodom. Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija sprejela deklaracijo, vključeno v Sklepno listino, ki določa načela, ki vodijo odnose med sodelujočimi državami. Diplomati smo, kot sem že dejal, prepričani o pomenu in nujnosti dialoga: to je samo bistvo diplomacije, potrpežljive in spoštljive diplomacije, ki legitimnih interesov ne postavlja v oklepaj in vedno pušča odprta vrata za rešitev.

Če nadaljujem z omembami obletnic, bi rad spomnil na 25. obletnico 4. svetovne konference Združenih narodov o ženskah, ki je potekala v Pekingu leta 1995. V tem okviru želim poudariti pozitiven položaj in vlogo žensk v vaši državi: ženske so cenjene in polno sodelujejo tako v družinskem kot narodnem življenju ter zasedajo pomembne položaje.

Na koncu bi se rad dotaknil vprašanja, ki je v tem obdobju očitno visoko na dnevnem redu in ki ga je treba obravnavati jasno ter s politično in državljansko odločnostjo: govorim o okolju. V osnovi gre za zavedanje občutljivosti stvarstva, krhkega naravnega ravnovesja in tragičnih posledic, ki jih lahko človekovo ter politično-gospodarsko poseganje v naravo povzroči. Stvarstvo je naše okolje, je naš dom, ali pa bi bilo morda primerneje reči, da je kraj, kjer smo gostje. Človeška domišljavost je vidna v mnogih državah, kjer različni interesi kazijo naravo ter ogrožajo človekov obstoj in biotsko raznovrstnost. Slovenija ima naravne lepote, ki jih priznavajo vsi, in prepričani smo, da bo zgled, ki mu je treba slediti, z jasnimi političnimi odločitvami v tem pogledu in pogumnimi gospodarskimi izbirami za dobro naroda in človeštva. Gospod predsednik, diplomacija se ne sme več omejevati le na politično, gospodarsko in kulturno področje, temveč se mora osredotočiti tudi na širše okolje.

Dovolite mi, gospod predsednik, da ta govor sklenem z aplavzom slovenski zmagi v alpskem smučanju ter s pogledom naprej k XXXII. poletnim olimpijskim in paraolimpijskim igram, ki bodo letos potekale na Japonskem. Iskreno upamo, da bodo slovenski športniki ohranili visok ugled te države in da bodo poleg uspehov na tekmovanjih tudi dobri ambasadorji vrednot, ki jih igre prinašajo s seboj.

Še enkrat, gospod predsednik, bi v imenu diplomatskega zbora, akreditiranega v Republiki Sloveniji, rad ponovil najboljše novoletne želje za blaginjo vseh nas. Upamo, da bodo prizadevanja graditeljev miru in razumevanja v Sloveniji in po vsem svetu postala zgodba o uspehu, ki jo bomo pripovedovali prihodnjim generacijam. Naj to leto 2020 državljankam in državljanom Slovenije prinese spravo in mir, blaginjo in srečo ter krepitev vezi prijateljstva, ki povezujejo naše različne države.

Hvala.